Vezaj in pomišljaj sta tako podobni ločili, da bi lahko rekli, da je med njima neka bratska naveza. A le, dokler se ne poglobimo vanju. Tokrat smo se lotili posebnosti, ki jih ima krajši – vezaj.

Oba, vezaj in pomišljaj, lahko pišemo stično (brez presledka) ali nestično (s presledkoma na obeh straneh). Če ste pravila o rabi vezaja že pozabili, znanje obnovite tukaj. Ima pa vezaj tudi neko posebno vlogo, zaradi katere se bralec zamisli.

Pri sklanjanju vezaja ne potrebujemo

Najprej se osredotočimo na njegovo pogosto in žal tudi napačno rabo, ki je verjetno nastala zaradi posnemanja drugega pravila. Ko sklanjamo kratice, ohranimo kratico in z vezajem dodamo končnico:

• SAZU je znanstvena ustanova. Člani SAZU-ja so se zbrali na posvetu. SAZU-ju so bila dodeljena finančna sredstva. Sicer bi lahko namesto SAZU-ja zapisali tudi kar Sazuja.
• DDV se je zvišal. DDV-ja ni treba plačati, če nisi davčni zavezanec. DDV-ju se ne moreš izogniti.

Verjetno se je prav zaradi ohranitve oblike besede oz. kratice takšno sklanjanje napačno vrinilo v sklanjanje tujih imen ali citatnih besed, še posebej, ko se te končajo na tujo črko ali nemi samoglasnik:

Vezaj sredi besede?

Gotovo ni vezaj nič nenavadnega, če besedo srečamo na koncu vrstice. To imenujemo deljenje besed. Mnogo bolj nenavadno pa je, če se stični vezaj pojavi kar v besedi v vrstici.

Kakšno bistvo je v tem, da poznam vsa ta pravila, ste morda pomislili, in se nato hitro popravili, rekoč: »To je ne-bistvo.« Lektor bi se morda začudil temu vezaju, a če bi pravilno poudarili prvi del besede, bi prav gotovo zamižal na eno oko. Vezaj je namreč tudi dobro orodje za poudarek dela besed ali celo več besed:

• ko vezaj spreminja pomen drugega dela: ne-bistvo, ne-jaz;
• ko želi avtor poudariti dele besed, iz katerih je sestavljena celotna beseda: pa-nič-ni človek (panični človek);
• ko je več besed v vlogi prilastka (navadno označujejo neke značilnosti osebe): nikoli-nič-kriv Janez, vedno-na-poti Jože, z-mano-ne-boste-zobali-češenj Ivan;
• ko iz več besed sestavljamo sklop: ne-bodi-ga-treba, biti-tu-in-zdaj, saj-veš-kdo.

Iz slednjih nastanejo nove besede, ki se pišejo brez vezaja (nebodigatreba).

Pesnik prevajalec ali pesnik-prevajalec?

Da bo zabava popolna, vam ponujamo še kviz o pravilni rabi vezaja.

1. izziv:

Pesnik, ki se preživlja tudi kot prevajalec, je:

a) pesnik prevajalec

b) pesnik-prevajalec

c) pesnik–prevajalec.

2. izziv:

Na razstavi so bile prikazane __________ fotografije.

a) črno–bele

b) črno bele

c) črno-bele

3. izziv:

Ta vlak vozi na progi...

a) Ljubljana-Litija.

b) Ljubljana–Litija.

c) Ljubljana Litija.

4. izziv:

Zadnjo skladbo na koncertu so zaigrali v...

a) D-duru

b) D–duru

c) D duru.

– – – – – – –

  Vabljeni, da obiščete naš blog, ko boste pred novo jezikovno ali prevajalsko zagato. Denimo: 

• Ehrana ali e-hrana?
• Prometnoinformacijski ali prometno-informacijski?
• Pisanje barv – in Pahorjeva bunda
• Barve v frazemih: »Zelen božič, bela velika noč«
• Sklanjanje priimkov na -a
• Kdaj pišemo pomišljaj in kdaj vezaj?

Pravilni odgovori na zgornja vprašanja: 1-B, 2-C, 3-B in 4-A.