Dragi mož, danes:

- poišči pare nogavic (1-2 para sta zakopana v kavč),
- menjaj toaletni papir (ja, 5-6 rolic bo več kot preveč za oba - tako kot je bilo zadnjič),
- pospravi lego kocke (res jih daj, če ne -),
- zalij fikus v dnevni sobi (ja, tudi če je zunaj -5 stopinj).

Ne bomo se spuščali v vsebino in učinkovitost takega seznama, vašo pozornost želimo usmeriti predvsem v tisto kratko črtico, ki bi pri vseh primerih (ja, čisto vseh) morala biti daljša.

O tem, kakšna je razlika med pomišljajem in vezajem, smo v svojem blogu že pisali. Tokrat bomo večjo pozornost namenili tisti dolgi črtici – pomišljaju.

Enodelni pomišljaj

Tega boste uporabili največkrat. Kdaj, sledi v nadaljevanju.

• Za poudarjanje besede ali misli v stavku ali ko želimo poudariti nasprotje posameznih stavkov.

→ Fant je rasel – glava je ostala prazna.

• Za zaznamovanje nedorečene misli, zamolka.

→ Pojej brokoli, če ne –!

• Za izpuščanje osebne glagolske oblike.

→ Pes – človekov najboljši prijatelj.

→ Maribor – šampion!

• Namesto predlogov od/do (stično).

→ Odprto: 8.00–17.00

→ str. 25–33

• Za zapisovanje alinej pri naštevanjih.

→ Namen moje diplomske naloge je:

– proučiti poznavanje antibiotikov,
– predstaviti dejavnike tveganja,
– ugotoviti osveščenost o možnih boleznih.

• Za zapisovanje matematičnega znaka minus (nestično).

→ 8 – 3 = 5

• Za zapisovanje negativnega predznaka (stično).

→ –15 °C

Dvodelni pomišljaj

•  Dvodelni pomišljaj loči vrinjen stavek od preostalega dela povedi.

→ Muha – ki sem jo preganjal že včeraj – je znova tukaj.

• Kadar med priredna stavka vrinemo odvisnik, lahko za zadnjim pomišljajem pišemo tudi vejico:

→ Muha – ki sem jo preganjal že včeraj – je ponovno tukaj.

Zdaj, ko ste seznanjeni z osnovnimi pravili rabe pomišljaja, pa lahko svojemu dragemu – gotovo komaj čaka – mirne vesti spišete dolg seznam hišnih opravil, ki jih mora opraviti do večera, če ne –.