No, kar priznajte – tudi vas zapečejo oči, zasrbi nos in zaboli glava, ko v besedilih opazite napačno rabo vezaja (-)?

Čeprav gre za čisto »nedolžno« ločilo, nam povzroča ogromno preglavic. Ker se v uradnih dopisih velikokrat izgubi, ga lahko hudomušno poimenujemo kar vezaj, pisarniški zmaj.

Danes predstavljamo nekaj najpogostejših primerov pravilne rabe vezaja.

Vezaj (-) ni pomišljaj (–)

Vezaj in pomišljaj sta ločili, ki se v besedilih najpogosteje zamenjujeta. Ne ločita se samo po grafični podobi (pomišljaj je daljši od vezaja), ampak se uporabljata v različnih, točno določenih skladenjskih položajih.

V splošnem lahko zapišemo, da vezaj nadomešča veznik in ter med seboj povezuje enakovredne sestavine, pomišljaj pa najpogosteje nadomešča predlog od/do in dodaja pristavčno pojasnilo. Več o rabi pomišljaja preberite tukaj.

Šola je vzgojno-izobraževalna ustanova

Stični vezaj pišemo med sestavinami prirednih zloženk. Priredne zloženke so tvorjenke, ki so nastale z zlaganjem dveh ali več pomensko enakovrednih sestavih.

Če želimo poudariti, da je društvo kulturno in umetniško, to zapišemo kot kulturno-umetniško društvo.

Ker je šola ustanova, ki vzgaja in izobražuje, je vzgojno-izobraževalna ustanova.

Stric Kacin ne dovoli izleta v Šmarje - Sap

Nestični vezaj uporabljamo pri zloženkah, ki so sestavljeni iz sestavin, ki jih lahko uporabljamo tudi samostojno. Primer je zemljepisno ime Šmarje - Sap, ki je nastalo z združitvijo dveh naselij (Šmarje in Sap) – pri pregibanju se pregibata obe sestavini.  

• Pet- in šestčlanska družina

Če želimo besedilo čim bolj strniti in smo v besedilo vključili zloženki ali sestavljanki, ki sta sestavljeni iz dveh istih besed, ju ni treba ponavljati. Vezaj s pridom uporabljamo tudi na koncu pisno osamosvojenega dela tvorjenke.

Poglejmo si primer!

Namesto:

⇒ Do dodatka so upravičene petčlanske in šestčlanske družine ali Na njegovo ustvarjanje so vplivale družbenoekonomske in političnoekonomske okoliščine,

lahko zapišemo:

⇒ Do dodatka so upravičene pet- in šestčlanske družine ali Na njegovo ustvarjanje so vplivale družbeno- in političnoekonomske okoliščine.

Danes ne kuham – kosilo naroči pri e-hrani!

Vezaj vedno pišemo tudi med zloženkami, ki so nastale iz podrednih zvez, če je prvi del števka ali črka.

⇒ Tako je prav: C-vitamin, TV-sprejemnik, c-dur, d-razred.

Tako bi bilo pravilno, da bi ime portala, ki se ukvarja s spletnim naročanjem dostave hrane, pravilno zapisali e-hrana, ne ehrana.

Pa je to res?

DA: ker se prvi del zloženke e navezuje na pridevnik »elektronski« (v drugem pomenu v SSKJ: »ki obstaja v digitalni obliki«). Razlog za jezikovno dilemo tiči v angleščini – večino besed, ki se začnejo z e-, Angleži zapisujejo skupaj: email, ebook.

NE: imena podjetij so zaščitena, prav tako vsi izdelki in blagovne znamke. Prav zato portalu ehrana ne smemo zameriti ali očitati, da v imenu niso uporabili vezaja.

Aha, še to – če zloženke s prvo črkovno sestavino stojijo na začetku povedi, jih zapišemo z veliko začetnico (E-pošta je dostopna vsem), razen če gre za ustaljena poimenovanja, na primer imena blagovnih znamk (iPhone lahko kupite po akcijski ceni).

Leemeta in ehrana vam častita …

Leemetovci se radi družimo ob odlični hrani – tudi tako, na daljavo. Zato je Miklavž (ehrana :D) za vse naše pridne bralce pustil darilce: kodo za brezplačno dostavo slastnih obrokov, ki vam jih prijazni ehranini dostavljavci pripeljejo po celotni Sloveniji.