Kar nekaj člankov o narečjih (gorenjskem, rovtarskem, štajerskem, koroškem in prekmurskem) smo že objavili, vendar še nismo končali. Ste mogoče zasledili, katerih narečnih skupin še nismo omenili?
Ena od teh je primorska narečna skupina, ki obsega devet narečij: rezijansko, obsoško, tersko, nadiško, briško, kraško, istrsko, čiško in notranjsko narečje. Rezijansko, nadiško in tersko narečje govorijo tudi v Italiji.
Primorsko narečje – osnovne lastnosti
- Narečja uvrščamo med severozahodna zaradi skupnega razvoja preglasa ě > ie in o > uo. Posebnost je notranjsko narečje, ki je ohranilo diftonga ei in ou.
- Rezijansko in tersko narečje poznata tonemsko naglaševanje, v nadiškem in obsoškem narečju pa so tonemsko naglašeni samo dolgi zlogi. Druga narečja poznajo samo jakostno naglaševanje.
V notranjskem narečju se ponekod polglasnik izgovarja kot samoglasnik o (pəs > pos). Narečje pozna izglasno ukanje (žitu) in o-jevsko akanje (pandelek > ponedeljek). Pred sprednjimi samoglasniki se izgovarja protetični j (ješčem > iščem), v nekaterih govorih notranjskega narečja pa poznajo tudi prekozložno asimilacijo (pošešit > posušit).
Kako dobro poznate primorsko narečje?
Kako dobro pa poznate primorske narečne besede? Za vas smo jih nekaj poiskali in razložili.
→ Cvek ni samo žargonski izraz za negativno oceno, ampak označuje tudi žebelj.
→ Dojužnik – bi lahko sklepali, kaj označuje ta beseda? Gre za dopoldansko malico. Do južine – dokaj logično, mar ne? 
→ Beseda gospod v nekaterih govorih označuje župnika.
→ Če Korošec reče, da je nekaj kaput, pomeni, da je uničeno, beseda kapot pa v nekaterih primorskih narečjih označuje plašč.
Ostanimo še malo pri primerjavi besed iz koroške in primorske narečne skupine.
| Koroško narečje | Primorsko narečje | |
|---|---|---|
| čevlji | šuhi | šulni/črivace |
| šipa | šajba | šavba |
| brisača | antoh | wantl´e |
| babica | bica | nona |
→ Žegen na Primorskem na pomeni (samo) blagoslovljenega velikonočnega jedila, ampak označuje tudi pokopališče.
→ Klošter ni samostan, ampak ključavnica.
→ Šjora je gospa oz. gospodična, šantla pa botra.
Pa zaključimo spoznavanje primorskih besed z rožami.
→ Ščipon je nageljček, srboritka je šipek, garoflič pa nagelj.
Primorsko narečje in Špinel, Marjo Špinel
Če se mogoče sprašujete, kje ste že slišali primorske narečne izraze – mogoče v pesmih Iztoka Mlakarja? Ena njegovih najbolj znanih pesmi je zagotovo Marjo Špinel.
Je med bralci mogoče kakšen Primorec in bi z nami delil še kakšno tipično ali manj tipično narečno besedo? Napišite nam jo v komentar (a ne pozabite na razlago). 
Vam je bil članek všeč?
Všeč mi je
50
Deli na Facebooku
Deli na Twitterju
Kopiraj povezavoPodobni članki
03. November 2023
Neumen človek misli, da vse ve in zna.
Pameten človek ve, da vsega ne ve in vsega ne zna.
Moder človek ve, da vsega ne ve in vsega...
11. Januar 2013
O pisanju skupaj ali narazen smo že pisali, tokrat pa bomo nekoliko podrobneje obravnavali zapisovanje števnikov.
Pravzapr...
30.000 bralcev se ne more motiti
Komentarji
Ker sem primorec in skorajda
ernest požar v
Ker sem primorec in skorajda notranjc so mi blizu narečja iz okolice Postojne in Ilirske Bistrice. Moji predniki izvirajo iz teh krajev. Ob poslušanju meni znanega govora in ob branju knjih s tematiko izvora slovencev, ki jemljejo za osnovo da smo potomci venetskih plemen, avtohtoni in še vedno tukaj, se mi poraja ideja in skoraj vedno bolj sem prepričan, da je neznanka, ki se pojavlja v venetski pisavi pravzaprav nekakšen samoglasnik, polglasnik, diftong ali kaj podobnega, če ne celo večpomenskega, tako eno drugo ali tretje. namreč v venteski pisavi, katere smer pisanja je lahko v levo ali desno ali navzdol pogosto ni presledkov med besedami je pa ogromno pik o katerih sem prejle napisal in za katere, kolikor je meni znano, ni jasno kaj predstavljajo. Niso ločila med besedami. glede na to da so zapisi stari 3000 in več let bi težko pričakovali, da je bila poenotena slovnica in skupen jezik, zato mislim da je pika predstavljala nekakšen glas, ki je bil uporabljan kot je bilo lokalno v navadi. Pisane besede, so tako zelo podobne današnji izgovorjavi na območju od Snežnika pa vse tja do Rezije, da jih ni težko razumeti, če jih razumemo na tak način. Zakaj vam to pišem? Ker sem bil tako navdušen nad to pisavo in kjigami pokojnega Tomažiča, pa Bora in ostalih, ki zagovarjajo svojo teorijo ki se potrjuje tudi v novejših genetskih raziskavah o našem izvoru, da mi je neznansko žal, da nisem skoraj nič podkovan v znanju Slovenščine. Način, kako so avtorji knjig prišli do svojih zaključkov, me je pritegnil, saj temelji na raziskavah jezika, na tem kako se je skozi zgodovino, gradil, rastel, se spreminjal tudi pod vplivom sosednjih narodov in prišlekov in v zadjem času globalizacije. ( poglejte http://www.veneti.info/ ali pa http://www.korenine.si/ in še http://sloveneti.tripod.com... )Najbrž vam je vse to znano, vendar me je tako prevzelo da sem vam moral se izkašljat, pa tudi tako zanimivi ste, da verjetno tudi vi marsikaj veste o tej tematiki. lep pozdrav in uspešno naprej vam želim Ernest Požar
Ernest, pozdravljeni
Nadja v
Ernest, pozdravljeni,venetščina je resnično jezik s številnimi posebnostmi, o njeni zanimivosti in posebnosti pa zagotovo priča tudi to, da so se mnenja tistih, ki so jo preučevali, pogosto precej razlikovala, pa naj je šlo za njeno (ne)uvrstitev v določeno jezikovno skupino ali za povezanost zdaj z enimi zdaj z drugimi jeziki.Lepo, da ste se oglasili, Ernest. Upamo, da boste to veselje do raziskovanja jezika negovali še naprej. <img alt="smiley" height="20" src="http://www.leemeta.si/sites..." title="smiley" width="20"/>
Zelo zanimivo je, navajate,
Igor Urekar v
Zelo zanimivo je, navajate, da se nekatere narečne posebnosti ILB območja razumejo vse tja do Rezije! Zelo zanimivo. Pa čeprav je kar daleč narazen! Zelo se mi je dopadel vaš komentar. Poglejte si še mojega, ki ga je spodbudilo (med drugim) tudi Vaše pisanje. Sem Celjan, poročen z soprogo iz okolice Knežaka - ki se imenuje ravno po Celjskih grofih, ki so bili KNEZI (edini na ozemlju sedanje Slovenije).Friderik II, tisti, ki ga je Herman II zaprl v stolp, ker mu ni bila po volji Friderikova izbranka Veronika, je kasneje postal prvi knez med Celjskimi Grofi.Živiva v LJ, ampak, kaj ko ne znam govoriti niti enega od 4 narečnih podskupin, ki mejijo ob celjskem Starem gradu, ki je streljaj daleč od mojega doma v otroštvu. Kako bi torej mogel trditi, da sem Ljubljančan, ali da obstaja Ljubljansko narečje!Žal mi je, da se na internetu ne najde nič o vasi Lava (že davno del Celja). V OŠ sem se pred skoraj 60 leti učil, da je bil na Rifniku (blizu Šentjurja) VULKAN. Hrib ima res takšno obliko, a o tem vulkanu na internetu ni čisto nič! Jaz pa se še spominjam, kako nam je učiteljica pripovedovala, da je Voglajna nekoč tekla ne v Savinjo, pač pa v nasprotno smer (proti Sotli), potem pa je vulkan Rifnik nabruhal toliko, da jo je obrnil v drugo smer. Človek bi si mislil, da gre za "napačne spomine". Ampak od kod potem ime vasi Lava, ki je sedaj del Celja? V okolici Celja je precej nenavadnih hribov, ki so proti vrhu položnejši kot pri dnu (npr. Vipota, ali pa Celjska Grmada, ki je kot sekira). No, končno sem našel tudi nekaj člankov o starih rudnikih za fužine, kjer piše, da je tam najdenih tudi precej vulkanskih kamenin. Da ne bo vse ostalo samo moja zabloda... lep pozdrav.
Hvala za vaše mnenje.
Leemeta v
Hvala za vaše mnenje.
Dodaj nov komentar