Marsikje, recimo na Primorskem (Tolminskem), pa tudi v Prekmurju so mrve predvsem tisto, kar ostane od sena, česar ne moreš zgrabiti z vilami. Običajno so to predvsem semena, ali težji, krajši, odlomljeni deli stebel trave, zato so take mrve vozili nazaj na travnik in jih tam posejali naokrog. Dobesedno posejali. Tako so izboljševali gostoto trave.

Jst sm se n'kat že oglasila z modrocam (jogi), krogucam (ovratnik pri srajci) in t'k pa k'k (tako in kako) :) t'k d' sm prou vesela d' spet berem o naš domač gorenšn :)Besed je pa kukr (kolikor) češ (hoces) ...Še par besed za v slovar:Fernk = zavesaRaufnk = dimnikLadlc = predalRofkanje = praskanjeKar se tiče samostalnikov na o: velikokrat jim spredaj dodamo V: vokn (okno), vogn (ogenj), vosu (osel)Pa še dve besedi na V:Varžat = žepVohrn = stiskaškiLp, Neja :o)

V spodnji bohinjski dolini je mrva nižja trava, ki jo sproti kosijo in ne sušijo.Prikmer: Šow je seč mrvo za zajce (šel je nakositi travo za zajce).

Ni tako drugače. Gorenjci rečemo drob.

Vse napisane besede in sklanjatve se uporablja tudi v vaseh, ki so na ali pa tik ob Barju, v južni okolici Ljubljane. Konkretno pišem za vasi Podpeč, Notranje Gorice in Vnanje Gorice. Zanimivo, je, da nekateri jezikoslovci te vasi že uvrščajo v Notranjsko ali Dolnsjko narečje, kar pa je napačno, saj pristni vaščani govorijo različico narečja, ki je slovnično gorenjsko. Je pa res, da se narečje zelo hitro spremeni kakor hitro je vas malo bolj oddaljena od Ljubljane in na hribu, v smeri proti Notranjski (npr. Borovnica, Kamnik pod Krimom, tudi že vas Jezero, ki je tik ob Podpeči td.). Kar se tiče mrve je pa tako in mislim, da je to povsem pravilno, kar bom sedaj napisal.V letu obstajajo dve ali tri košnje. Koliko je košenj v letu je odvisno od tega koliko je dežja. Pri prvi košnji se pokošena trava imenuje Mrva. Pri drugi košnji se pokošena trava imenuje Otava. Pri tretji košnji, ki pa je že redka, pa se pokošena trava imenuje Onuka (tudi Vnuka). Kot napisano je zelo pomemben vrstni red. Na kmetiji nikakor ni vseeno ali senu rečemo Otava, Mrva ali Onuka. Predpostavljam da so ljudje na Gorenjskem začeli govoriti senu Mrva šele v zadnjih nekaj desetletjih, ko se je večinsko prebivalstvo nehalo ukvarjati s kmetijstvom. Na splošno pa se pokošeni posušeni travi za "futranje" živini reče seno.Pa ko sem že napisal besedo "futranje". Pri pristnih domorodcih iz zgoraj omenjenih treh vasi, pa tudi na splošno v Gorenjskem narečju, je prisotno ogromno Nemških besed. Starejši govorci se tega niti ne zavedajo. Meni pa je to zelo pomagalo pri učenju Nemščine. Ena zanimiva beseda je tudi "Bejž se uguantat" (Pojdi se obleči). Gvnt ali guant je obleka (Gewand v Bavarski Nemščini). Fruštk je zajtrk (Frühstück po Nemško). Ašnpeher je pepelnik (Aschenpecher po Nemško). Fertah (predpasnik).Le nekaj kilometrov oddaljeni Ljubljani se reče Lublana ali celo Lablana (To verjetno izvira iz Nemščine kjer je Ljubljana Laibach, zato Lablana in ne Lublana). Besedo Ljubljana pa se npr. sklanja tako: "U Lublan je padu dš" (V Ljubljani je padal dež), ali: "U Lublan na plac" (V Ljubljani na tržnici), ali "Je že pofruštkal u Lublan" (je že zajtrkoval v Ljubljani) ali "Bejš u Lablana iskat šraufe" (Pojdi kupit vijake v Ljubljano).Moj oče, rojen v šesdesetih v eni izmed zgoraj omenjenih vasi tudi strogo onika svoje stare starše. In to čeprav so pokojni že 30 let. Svoji stari mami tako reče: "Oni so šli", ali "Stara mama so šli", ali Stara mama so pojel" (Stara mama je pojedla). Svoje starše pa strogo vika. Tudi sam svoje stare starše vedno vikam. Starejši prebivalci s ponosom povejo, da je onikanje "stara Dunajska šola". Srčno upam, da onikanje ne bo zamrlo.