Brezplačen

Hitri izračun cene

x

BLOG

Praktični in hudomušni nasveti za učinkovito rabo jezika

3
27
Zanimivosti / 29. Oktober 2020

1. november pri nas in po svetu

 

Dan spomina na mrtve, vsi sveti ali 1. november – z vsemi temi poimenovanji označujemo datumsko določen 1. november, državni praznik in dela prost dan, ko se spominjamo vseh umrlih.

Praznovanje dneva mrtvih ima bogato tradicijo, ki je pri nas povezana s krščanstvom. 

Zakaj sploh »praznujemo« dan mrtvih in kakšni običaji ga spremljajo pri nas in po svetu?

 

Dan spomina na mrtve ali vsi sveti

Cerkev je v 3. stoletju uvedla javno čaščenje spomina na svetnike (po zahodni krščanski tradiciji je to bil prvi november). Ker je število svetnikov skozi leta naraslo, je bilo dni v letu premalo, da bi lahko imel vsak svetnik svoj godovni dan. Cerkev je zato leta 835 uvedla posebni spominski dan za vse svetnike. Drugi november je po krščanski tradiciji praznik vseh rajnih in vernih duš. Verniki so na ta dan s spominom počastili vse umrle in posebej molili za njihove duše v vicah.

 

Slovenski državni praznik dan spomina na mrtve
se danes časovno prekriva s praznikom vseh svetih,
a vsebina njunega praznovanja ni enaka.

 

Slovenci množično obiskujemo s cvetjem in svečami okrašene grobove

V slovenski kulturi je zasidrana ideja, da mora biti 1. novembra grob pokojnikov urejen, lep, bogato okrašen, očiščen. To tradicijo so vpeljali južni Slovani, ki so grobe okraševali ob večjih praznikih, sprva z mahom in svežim cvetjem. Obisk pokopališča in urejanje grobov imata za svojce poseben pomen: s tem počastijo pokojnika in spomin nanj – klinični psihologi pravijo, da je urejanje grobov ena od oblik žalovanja.

Dan spomina na mrtve pri nas skriva cel spekter navad. Slovenci (po vzoru zahodne kulture) spomin na mrtve obeležimo v mirnem, otožnem, intimnem okolju.

 

Dan spomina na mrtve na rajski filipinski plaži

Praznovanje dneva mrtvih na Filipinih traja 3 dni ter predstavlja mešanico krščanskih in filipinskih običajev ob večjih praznikih. Praznovanje se začne z razkošnim, s cvetjem okrašenim zajtrkom, ki ga sestavljajo tropski sadeži. Nato se razširjena družina svojca odpravi v cerkev – ne glede na to, ali so ti verni ali ne. Sledi zabaven sprevod po ulicah filipinskih mest, ki se zaključi z zabavo na rajskih plažah.

 

Mehičani umrlim pripravijo oltar in pojedino

V Mehiki dneve mrtvih (Dias de los muertos) obeležujejo tako, da umrlim v hiši postavijo oltar, ki ga bogato okrasijo z rožami, cvetjem in predmeti, ki so jih imeli svojci najraje. Na oltar postavijo najljubšo hrano in pijačo umrlega, se veselijo, plešejo in pojejo. Vse od vhodnih vrat do oltarja posujejo cvetne liste oranžnih ali rdečih rož, zato da bi umrli našli pod do doma in oltarja, s katerega bi pojedli hrano in pijačo, ki so jim jo darovali. Za Mehičane je dan mrtvih dan veselja – oblečejo se v duhove, mumije in okostnjake ter pripravijo sprevod po mestnih ulicah.

 

Ruski obred s polivanjem vodke

V Rusiji je večina prebivalcev pripadnikov pravoslavne cerkve, ki dan mrtvih obeležuje večkrat letno – to so dnevi, poimenovani raditeljska sobota (starševska sobota). Praznovanje je povezano s hrano in (alkoholno) pijačo. Svojci se zberejo ob pokojnikovem grobu, pripravijo pogostitev, ki jo vedno spremlja tradicionalna ruska vodka. Ob grobu večkrat nazdravijo, ob vsaki zdravici pa nekaj vodke zlijejo na pokojnikov grob. Pravoslavna cerkev je tovrstna ravnanja že večkrat ostro obsodila, saj s polivanjem grobov z vodko in ostanki hrane žalijo spomin na pokojnika.

 

Praznovanje dneva mrtvih na Daljnem vzhodu

Daljni vzhod koncepta dneva mrtvih ne pozna, saj je prežet s hinduizmom in budizmom, ki smrt dojemata povsem drugače – kot rojstvo novega življenja. Za umirajočega in svojce je pomembno, kako umirajoči preživi zadnje trenutke življenja, saj je od tega odvisno njegovo »novo« življenje. Hinduisti truplo umrlega med posebnim obredom upepelijo in pepel stresejo v reko Ganges. Smrt doživljajo kot nekaj dobrega, saj se duša umrlega rodi v drugem telesu (reinkarnacija).

 

Dan spomina na mrtve in dan reformacije – sta povezana?

Zanimivo je, da sta dva državna praznika z versko zasnovo (katoliško in protestantsko) časovno tako blizu – ni znano, zakaj. Vsekakor ju lahko dojemamo kot pomembna praznika, ki odražata različno si religiozno, kulturno in nacionalno slovenstvo.

 

Pero je spretno zavihtela: Ana Rotovnik Omerzu, Leemeta, d.o.o.

Podobni članki

27. Oktober 2011
Prevajanje
MIN
0
pogled
Na Kitajskem izjemno priljubljene karaoke naj bi poleg zabave pripomogle k boljši izgovorjavi angleških besed, zato so jih pr...
12. Januar 2018
Slovnica
1 MIN
8
pogled
Še pred nekaj dnevi smo ob zvokih Silvestrskega poljuba poplesavali na mestnem trgu, polnili kozarce ter si voščili srečo in zdrav...