V štajersko narečno skupino, ki je ena od sedmih slovenskih narečnih skupin, uvrščamo zgornjesavinjsko, srednjesavinjsko, srednještajersko, južnopohorsko narečje s kozjaškim govorom, kozjansko-bizeljsko in posavsko narečje. Pojma »štajersko narečje« ali »štajerščina« se torej pri razvrstitvi ne uporabljata.

Nekaj lastnosti štajerske narečne skupine

Polglasnik je lahko zelo širok, tako kot v koroških narečjih (pes, meša).

»V« se lahko na koncu zloga izgovarja kot »f«, mehki »nj« pa se razvije v »j« (»svija«) ali pa se »j« izgubi (»kniga«).

Soglasniški sklop »šč« preide v »š« (»goša«).

Štajerska narečja ne poznajo atematske spregatve (to je spregatev, po kateri se spregajo brezpriponski glagoli dam, vem, grem, jem). Štajerci tako namesto »veste« rečejo »vete«, namesto »boste« pa »bote«.

Pri spreganju ni preglasa »o« v »e« (s »kovačom«).

»Čuj ti, v Mariboru si« ali narečne besede po štajersko

• Verjetno vsi veste, kaj pomeni, če nekdo reče, da je neka stvar ali dogodek »gotof«. Znana štajerska beseda je tudi »čaga« (zabava). Če ste na »čagi butnili 4 pire«, pomeni, da ste spili 4 piva. In če ste spili toliko, ste »vsekani« ali pa »fajhni« (torej pijani). Verjetno pa ste tudi »fertik« (utrujeni) ali pa tudi ne in ste »vreji« (v redu).
   
• Človek, ki je »freh«, je odrezav, »hohštapler« pa je vzvišen.
   
• Če »funflate«, govorite brez smisla, če nekoga »šuntate«, ga hujskate, če pa »trokirate«, jecljate.
   
• »Nena« ali pa »nea« je po štajersko nikalnica ne.
   
• »Ajmer« ali »empar« je na Štajerskem vedro, »kolnkišta« pa zaboj za premog.
   
• »Ašnpeher« je pepelnik, »antuh« brisača, »vašlaken« rokavica za umivanje, »tištuh« pa prt.
   
• Zaključimo tale blog s kulinariko. »Gramerli« so po štajersko ocvirki, »bleki« so vampi, »knedli« so cmoki, pri kuhi velikokrat uporabljamo tudi »germ« (kvas) in »šnitloh« (drobnjak). »Kartofel« ali »boub« je krompir, »brgunda« pesa, »klocnprot« kruh s suhim sadjem, »krapči« ali pa »krabci« pa so krofi.

Štajerci, katere narečne besede še uporabljate pogosto?