Čarabača, cintor, kmica, krüj

Kot smo omenili že v prvem delu članka o slovenskih narečjih, je slovensko ozemlje kljub majhnosti razdeljeno na 7 narečnih skupin, približno 40 narečij, skoraj vsak kraj pa ima še svoj govor.

Ste že ugotovili, iz katerega narečja so besede v naslovu? Gre za prekmursko narečje, na podlagi katerega se je razvijal prekmurski knjižni jezik. Če boste v pogovoru s Prekmurcem kdaj v zadregi, si lahko pomagate s prekmursko-slovenskim slovarjem.

Dej mi Micka pejneze nazaj

Če ne drugače, lahko prvine prekmurskega narečja slišite v pesmih Vlada Kreslina. Navedli pa bomo nekaj primerov besed, ki imajo v drugih slovenskih narečjih ali knjižnem jeziku drugačen pomen kot v prekmurskem narečju. Veliko besed je arhaičnih, ohranile so se namreč iz praslovanščine.

• »Blek« je sicer medmet, s katerim izrazimo, da nam hrana ni všeč, v prekmurščini pa to pomeni želodec in tudi trebuh.
   
• Kadar smo na nekoga jezni, se »kujamo«, Prekmurci pa s to besedo, ki ji dodajo pikice na samoglasnik u, povedo, da kuhajo.
   
• »Mamca« v prekmurščini ni pomanjševalnica za mamo, ampak je to babica.
   
• Če kdo »nori«, potem v Prekmurju goljufa.
   
• »Odpiljen« v prekmurščini ni nekdo, ki je nor, čudaški, ampak je to izkušen človek.
   
• Če kdo sklepa, da je »mišijca« mogoče mišica, se moti. Gre za mušico.
   
• V nekaterih narečjih poznamo glagol »pošnofati« v pomenu brskati. Zdaj ste verjetno že ugotovili, da lahko ima beseda v prekmurščini povsem drugačen pomen. Če vam bo Prekmurec rekel, da ga pošnofajte, želi od vas, da ga poduhate.
   
• »Šamarli« je pručka, če pa boste dobili »šamar«, potem ne boste ravno »veseleni«, saj boste dobili klofuto. Mimogrede, »veselen« pomeni vesel.

Prekmürski kniževni jezik

Prekmurci, bi imeli kaj proti, če bi se moralo širno slovenstvo v šolah učiti kar prekmurščine?