Koga točno? Ja, Bradpitta vendar! Tistega slavnega igralca. Pravite, da tale zapis ne bo najboljši? Imate povsem prav. Gre za problem sklanjanja imen in priimkov. O tem smo v Leemetinih blogih že pisali, zato naj vam nekoliko osvežimo spomin.
Kako se lotiti priimkov s končnico -a, lahko prebere tukaj.
Ali doma ni Luke, Luka ali Lukata, smo razpredali tukaj.
Sklanjanje imena in priimka
Naj povzamemo osnovni princip, ki pravi, da ženske in moške kombinacije imen in priimkov obravnavamo posebej.
Janez Novak
Janeza Novaka
Janezu Novaku
Janez iz zgornjega primera to že zelo dobro ve.
Marta Novak
Marte Novak
Marti Novak
Šalo na stran. Zelo pogosto se pojavi potreba, da nekoga nazivamo le s priimkom (recimo v strokovnem članku). Takrat zapišemo, da je Novak ugotovil to in ono, pri ženskih priimkih pa se hitro pojavi oblika Novakova. To je oblika, ki jo poznajo nekateri slovanski jeziki in v svojem bistvu označuje pripadnost. Če je Marta poročena z Novakom, bi bila vsekakor Novakova. Njen dekliški priimek pa bi bil povzet po očetu, torej bi se naša Marta v mladosti pisala Jelenova. Te oblike so sprejemljive samo, ko osebno ime povsem izpustimo in kadar to pomaga pri razumevanju besedila. Tudi o tem smo že pisali v preteklosti.
Vendar naj te za danes ostanejo ob strani. Osredotočimo se raje na to, kar se je v naslovu zgodilo s slavnim igralcem.
Čast in slava
Zdi se, da imajo slavne osebe v naših glavah (in srcih) poseben status. Jezik kaže, da jih ne dojemamo kot običajne ljudi z imenom in priimkom, pač pa kot celoto. Predvsem se to zgodi v govoru:
V tem filmu ni bilo Brad Pitta.
Si kdaj šel na koncert Adi Smolarja?
Pesem (od) Ed Sheerana mi je zelo všeč.
Tale pogovorni od je krivec, da pride do napačnega sklanjanja. Če ga ne uporabimo, se zdi, da nekaj manjka, in ime kar naenkrat dobi končnico: Pesem Eda Sheerana.
Video z Bruno Marsom je zelo dober.
Si že bral Harry Potterja?
Pil je coca-colo.
Nakupuje v H in Emu.
Hvali se z Louis Vuittonom.
Zanimivo je, da pri ženskah tega pojava ne zaznamo. Verjetno gre za to, da imajo tuja ženska imena pri sklanjanju ves čas enake končnice (Gledam Taylor Swift.), medtem ko imena s končnico -a zvenijo tako domače, da je za ušesa preveč boleče, da jih ne bi sklanjali (Duet z Ariano Grande mi je všeč.).
Za zaključek pa še tale misel.
Slovenščina torej pri sklanjanju imen in priimkov močno sloni na tem, katerega spola je nosilec tega imena. Zanimivo pa bo videti, kaj se bo zgodilo, če/ko bomo začeli uporabljati spolno nevtralna imena.
Kako bomo sklanjali ime osebe, ki se ne želi spolno definirati kot moški ali ženska, saj že sklanjatev sama razkriva eno ali drugo opcijo, te tretje pa sploh ne pozna? Angleščina s tem nima težav, se pa trenutno spopada z rabo zaimkov. Kaj boste rekli, če vas kdo vpraša, kakšni so vaši zaimki?
Več o tem pa v kakšnem drugem Leemetinem blogu.