Najpogostejše ime za novorojene dečke v letu 2017, ko je Slovenija postala evropski prvak v košarki, je bilo Luka.

Morda je to tudi zasluga izjemnega Luke/Luka Dončiča, sina Saše/Saša Dončiča.

Med deseterico imen se je znašel tudi Jaka, ki ga prav tako lahko povežemo s še eno košarkarsko družino: Ivom/Ivotom Daneuom in njegovim sinom Jako/Jako Daneuom. Hm, ste zadeli trojko pravilnih sklanjatev? Analizirajmo jo skupaj!

Sklanjanje imena Luka – 2. moška sklanjatev (= 1. ženska sklanjatev)

Lastna moška imena, kot so Luka, Saša, Jaka, Mitja, Matija, skratka imena, ki jih ponosno nosijo predstavniki močnejšega spola in se kljub temu končajo na -a, kar je sicer značilnost ženskih imen, spadajo v 2. moško sklanjatev:

Druga možnost oziroma 1. moška sklanjatev

Kot je v Slovenski slovnici zapisal Jože Toporišič, se lahko vsi takšni samostalniki sklanjajo tudi po 1. moški sklanjatvi:

Kaj na žensko sklanjatev porečejo moški?

Tudi Slovenski pravopis na prvo mesto postavlja sklanjanje po 2. moški sklanjatvi, ki ima enake končnice kot 1. ženska sklanjatev.

No, vsi ti moški pa morajo vedeti, da slovnični spol nima nujno veliko skupnega z biološkim.

Katera sklanjatev je pogostejša?

Kot kažejo rezultati spletnega iskanja, so se slovenski mediji razpisali o Luki Dončiču, ne o Luku Dončiču, ne da bi bil Luka s tem za kaj prikrajšan. Vendar pa prav radi govorijo tudi o igri Luka Dončiča, ne samo o igri Luke Dončiča, in ti dve različici se pojavita celo v istem mediju. Da ni izbira morda odvisna od novinarjevega ali lektorjevega biološkega spola? 

Kaj pa Saša Dončič in Saša Lendero?

Ne sprašujemo se, kako gre Saši/Sašu Dončiču trenersko delo ali kaj meni o svojem sinu, ki je obnorel tudi ameriške ljubitelje košarke, temveč nas zanima, ali naj njegovo ime, ki je enako kot ime popularne pevke in voditeljice Saše Lendero, raje sklanjamo po moški sklanjatvi.

Narečja in njihova izvirnost – Sašata, Lukata in Mihata

V nekaterih narečjih boste lahko spoznali tudi Sašata, Lukata, Mihata in Žigata, pri čemer gre za podaljšavo s -t po analogiji s samostalniki moškega spola, ki se končajo na -e: Tine, Tineta, Bine, Bineta, Anže, Anžeta.

Sklanjatev in knjižni jezik

• V knjižnem jeziku seveda lahko poslušate samo Saša/Sašo Lošiča, navijate le za Luko/Luka Dončiča, se nasmejete ob komentarjih Mihe/Miha Žibrata ali sponzorirate slovenske kulturnike v slogu Žige/Žiga Zoisa.
• Prav tako pa lahko okušate jedi Bineta Volčiča, spodbujate Anžeta Kopitarja ali pa se lotite branja filozofskih knjig Tineta Hribarja.

Ne pozabimo legendarnega Iva/Ivota Daneua in njegovega sina Jako/Jaka

Ko smo že pri podaljševanju s -t in košarkarskih družinah, ne moremo mimo Jake/Jaka in njegovega še bolj slavnega očeta Iva/Ivota Daneua, ki se lahko pohvali s srebrno olimpijsko medaljo in zlato medaljo na svetovnem prvenstvu 1970 v Ljubljani.

Pri lastnih moških imenih, ki se kot Ivo končajo na -o, v pogovornem jeziku pogosto osnovo podaljšamo s -t, v knjižnem jeziku pa ne:

• Iva Daneua sta trenirala dva vrhunska trenerja.
• Najprej se lahko za nekatere svoje vragolije s košarkarsko žogo zahvali Acu Nikoliću, pozneje pa je treniral pod vodstvom Ranka Žeravice.

In tik pred koncem današnje tekme?

Ne obremenjujte se s slovnico med navijanjem, pri pisanju pa le pazite na pravilno sklanjatev. Če boste npr. lastna moška imena sklanjali po 2. moški sklanjatvi, to počnite dosledno, čeprav tudi po 1. moški ni narobe. Le mešanje sklanjatvenih vzorcev ne bo prineslo dobrega rezultata. Saj tudi žogo lahko mečemo ali brcamo, vendar je ne brcamo, ko igramo košarko, kajne?