No, lahko se, seveda, a pri tem ne smemo pozabiti, da ima vsaka od zgoraj navedenih povedi nekoliko drugačen pomen, saj so poudarki na različnih mestih. Več o tem principu smo že povedali v članku z naslovom Besedni red.

Danes pa naj dodamo zanimivo primerjavo z angleščino, s katero zabijemo gol za prepričljivo zmago slovenščine. V čem je torej trik?

Kače in žabe

Poglejmo tale primer iz živalskega sveta.

• Kače jejo žabe.

V slovenščini so v tej povedi kače osebek, žabe pa predmet. Če spremenimo poudarek v tej isti povedi, lahko kače postanejo predmet in žabe osebek.

(V naš zagovor in kot zanimivost naj omenimo volovsko žabo, ki je ogromna požrešna dvoživka in z lahkoto pohrusta kakšno kačo).

Enostranske ljubezni

Premaknimo se k prijetnejšim temam.

• Tina ljubi Janeza.
• Janeza ljubi Tina.

V tem zgornjem primeru smo stavčne člene premešali in ohranili pomen povedi. In to je situacija, kjer slovenščina angleščino gladko potolče.

• Poved Tina loves Janez. izraža samo enostransko ljubezen Tine do Janeza.

Če stavčne člene zamenjamo, kot smo to naredili v slovenski povedi, se pomen močno spremeni.

• Janez loves Tina.

Tokrat je Janez tisti, ki nekoga ljubi, in ne Tina. Ona je le predmet njegove ljubezni in predmet naše povedi.

Razlaga je preprosta.

Preprosto je namreč poiskati osebek, če vemo, da je vedno v 1. sklonu (imenovalniku), predmeti pa zavzemajo vse ostale sklone. Najpogostejša sta 3. in 4. sklon (dajalnik in tožilnik). Tako je vseeno, kje v povedi se posamezni stavčni člen skriva.

Kdo bo koga?

Če se vrnemo k povedi o kačah in žabah in jo postavimo v angleščino, se na prvi pogled zdi, da ni mogoče ugotoviti, kdo bo pojedel koga. Angleški samostalniki namreč nimajo različnih oblik in sklonov, zato je nemogoče ugotoviti, katera beseda je osebek in katera predmet.

• Snakes eat frogs.

Zdaj natančno veste, kdo se bo lotil koga!

Članki o besednem vrstnem redu:

• Dolenjsko narečje
• Ponavadi ali po navadi – zloženke in sestavljenke
• Vejica med sestavinami levega prilastka