Začenja se novo šolsko leto in z njim tudi prva Leemetina učna ura slovenščine. ​ Da šok ne bo prevelik, bo prva lekcija nekoliko lažja.

V tokratnem blogu se bomo posvetili sklonom oz. sklanjatvam. Glagole spregamo, pridevnike stopnjujemo, samostalnike pa sklanjamo ali pregibamo.

Slovenski jezik pozna 6 sklonov, vsak sklon pa ima točno določeno vprašalnico. Prvi del vprašalnice za določen sklon se nanaša na osebe, drugi pa na stvari.
 

Vsi samostalniki pa se ne pustijo sklanjati tako zlahka. Preverite 10 samostalnikov, ki povzročajo težave pri sklanjanju. Dela kateri od teh preglavice tudi vam?

Vezava predlogov z določenimi skloni

Vsak predlog ob sebi zahteva samostalnik v določenem sklonu:

Predlogi torej vplivajo na sklonsko obliko samostalnika. V stavku Pes teče z lastnikom je samostalnik lastnik v orodniku. V stavku Pes teče proti lastniku je samostalnik lastnik v dajalniku. V stavku Pes je pritekel do lastnika pa je lastnik v rodilniku.

Tudi vi ne znate uporabljati rodilnik?

Prosimo, da cigaretne ogorke ne mečete na tla. Tako zapisano poved lahko zasledite v javnih prostorih. Pa vendar je takšna slovnično nepravilna. Kadar je glagol zanikan, ob sebi zahteva samostalnik v rodilniku. Torej: Prosimo, da cigaretnih ogorkov ne mečete na tla. Mimogrede: tudi z zgornjim podnaslovom ni vse v redu ...

Upamo, da zdaj ne boste imeli več probleme pri sklanjanju. No, problemov.  Kako pa vam gre sklanjanje krajevnih imen, kot so Grosuplje, Trbovlje ali Beltinci? Bi znali?