Osnovno pravilo o tem, kdaj zložene ali sestavljene besede pišemo skupaj ali narazen, je zelo jasno.
Pravi, da skupaj pišemo črke iste besede, posamezne besede pa ločimo s presledki. Kljub temu pa se nemalokrat zgodi, da nismo prepričani, ali imamo opravka z eno ali več besedami.
Kaj lahko storimo v takšnem primeru?
Hvalabogu/hvala bogu odgovor na zadnje vprašanje iz uvoda ponavadi/po navadi izveste v nadaljevanju članka. Kdove/kdo ve, morda bo tudi tokrat tako ...
Po navadi pomaga naslednje ...
Da bo šlo pisanje lažje od rok, lahko naredimo naslednja preizkusa:
V besedo oziroma besedi poskušamo vriniti druge besede:
- na glas: peti na ves glas
- po navadi: po svoji stari navadi
- na zdravje: na vaše zdravje
- na svidenje: na skorajšnje svidenje
- brez zveze: brez kakršne koli zveze
- video nadzor: video varnostni nadzor
ali pa poskušamo zamenjati zaporedje delov besede:
- slej ko prej in prej ko slej
- ne vem in vem ne
Ker smo v vseh primerih v besedno zvezo bodisi vrinili dodatno besedo bodisi zamenjali vrstni red posameznih besed, besede pišemo narazen.
Nekateri priročniki dovoljujejo tudi zapis skupaj (npr. slejkoprej), čemur pogosto pritrjuje tudi raba.
Pisanje skupaj
Skupaj pišemo zveze besed, v katere ne moremo vriniti drugih besed ali zamenjati zaporedja posameznih besed.
Na primer:
- nemoč,
- neumen,
- nekdo,
- nemogoče,
- zlepa …
Sestavljenke:
- prababica,
- ultramaratonec,
- nadpovprečen,
- nekdo,
- prednaročiti …
Zloženke, povezane z medpono -o-, -e- ali -i-:
- severovzhod,
- srečelov,
- kažipot,
- klečeplaziti,
- trmoglaviti …
Zložene zaimke:
- redkokdo,
- marsikateri …
Sklope:
- nepridiprav,
- nebodigatreba,
- očenaš,
- pravkar,
- vsepovsod …
In kaj še pišemo narazen?
- Zanikane oblike glagolov: ne bo, ne bi …
- Zveze dveh prislovov ali členka in prislova: nič koliko, malo več, čim prej …
- Frazeološke zaimke: kar se da, kdo ve kam, hvala bogu, bog ve kdo, vrag si ga vedi …
- Sklope s koli lahko pišemo skupaj ali narazen, vendar Pravopis priporoča pisanje narazen: kdor koli, kjer koli, kadar koli …
Vam kakšen primer vzbuja dvome?
Če poznate primer, ki vam vzbuja dvome oziroma ni tako jasen, kot je razlikovanje med besedama nebo in ne bo ali zato in za to, nam ga zapišite v komentar, da bomo skupaj našli rešitev.