Osnovno pravilo o tem, kdaj zložene ali sestavljene besede pišemo skupaj ali narazen, je zelo jasno.
Pravi, da skupaj pišemo črke iste besede, posamezne besede pa ločimo s presledki. Kljub temu pa se nemalokrat zgodi, da nismo prepričani, ali imamo opravka z eno ali več besedami.
Kaj lahko storimo v takšnem primeru?
Hvalabogu/hvala bogu odgovor na zadnje vprašanje iz uvoda ponavadi/po navadi izveste v nadaljevanju članka. Kdove/kdo ve, morda bo tudi tokrat tako ... ![]()
Po navadi pomaga naslednje ...
Da bo šlo pisanje lažje od rok, lahko naredimo naslednja preizkusa:
V besedo oziroma besedi poskušamo vriniti druge besede:
- na glas: peti na ves glas
- po navadi: po svoji stari navadi
- na zdravje: na vaše zdravje
- na svidenje: na skorajšnje svidenje
- brez zveze: brez kakršne koli zveze
- video nadzor: video varnostni nadzor
ali pa poskušamo zamenjati zaporedje delov besede:
- slej ko prej in prej ko slej
- ne vem in vem ne
Ker smo v vseh primerih v besedno zvezo bodisi vrinili dodatno besedo bodisi zamenjali vrstni red posameznih besed, besede pišemo narazen.
Nekateri priročniki dovoljujejo tudi zapis skupaj (npr. slejkoprej), čemur pogosto pritrjuje tudi raba.
Pisanje skupaj
Skupaj pišemo zveze besed, v katere ne moremo vriniti drugih besed ali zamenjati zaporedja posameznih besed.
Na primer:
- nemoč,
- neumen,
- nekdo,
- nemogoče,
- zlepa …
Sestavljenke:
- prababica,
- ultramaratonec,
- nadpovprečen,
- nekdo,
- prednaročiti …
Zloženke, povezane z medpono -o-, -e- ali -i-:
- severovzhod,
- srečelov,
- kažipot,
- klečeplaziti,
- trmoglaviti …
Zložene zaimke:
- redkokdo,
- marsikateri …
Sklope:
- nepridiprav,
- nebodigatreba,
- očenaš,
- pravkar,
- vsepovsod …
In kaj še pišemo narazen?
- Zanikane oblike glagolov: ne bo, ne bi …
- Zveze dveh prislovov ali členka in prislova: nič koliko, malo več, čim prej …
- Frazeološke zaimke: kar se da, kdo ve kam, hvala bogu, bog ve kdo, vrag si ga vedi …
- Sklope s koli lahko pišemo skupaj ali narazen, vendar Pravopis priporoča pisanje narazen: kdor koli, kjer koli, kadar koli …
Vam kakšen primer vzbuja dvome?
Če poznate primer, ki vam vzbuja dvome oziroma ni tako jasen, kot je razlikovanje med besedama nebo in ne bo ali zato in za to, nam ga zapišite v komentar, da bomo skupaj našli rešitev.










Komentarji
Dan.Ali se ne piše "srečolov"
JJan v
Dan.Ali se ne piše "srečolov", ne "srečelov"? o.O
Pozdravljeni,SSKJ in Pravopis
Nadja v
Pozdravljeni,SSKJ in Pravopis navajata srečelov.
Potem ali po tem? Hvlaa in lp
Darja Lovšin v
Potem ali po tem? Hvlaa in lp
Darja, pozdravljeni,potem je
Nadja v
Darja, pozdravljeni,potem je prislov (npr. To ti povem potem.), po tem pa kombinacije predloga in pridevnika (npr. Po tem tednu grem na dopust.).
V SSKJ-ju sta oba. Pravopis
JJan v
V SSKJ-ju sta oba. Pravopis pa navaja pod "srečolov" srečelov, kot sopomenko. Smatram potemtakem, da sta oba izaza pravilna.
Če v Pravopis vpišete
Nadja v
Če v Pravopis vpišete srečolov, vas usmeri k iztočnici srečelov, kar pomeni, da se priporoča raba slednjega izraza.
"Ponavadi" s pomenom
Tilen v
"Ponavadi" s pomenom "običajno" je prislov in se piše skupaj. Ko pridem domov, se ponavadi sezujem, ne pa vedno; ko pridem domov, se po navadi iz otroštva sezujem.
Spoštovani,da lahko med v
Maša Novak v
Spoštovani,da lahko med v besedno zvezo vrinemo besedo ali zamenjamo vrstni red posameznih besed, še ni dovolj dober razlog oz. pravilo, da besede pišemo samo narazen. Če odpremo SSKJ, najdemo kup drugih možnosti in razlag, kot npr.<ol start="1"><li>ponavádi in po navádi prisl. (ȃ) 1. izraža ustaljenost dogajanja zaradi pogostnega pojavljanja: ponavadi sedi na tej klopci; bil je že ponavadi malo neresen; spet laže kot ponavadi 2. izraža značilnost česa zaradi pogostnega pojavljanja: za rano ostane ponavadi brazgotina; v mestih so ulice ponavadi asfaltirane / nebo je v pozni jeseni ponavadi megleno; prim. navada ♪</li><li>nasvídenje in na svídenje medm. (ȋ) izraža pozdrav pri slovesu: fantje, nasvidenje; iti moram, nasvidenje / vznes., v krščanskem okolju, ob smrti nasvidenje nad zvezdami ∙ ekspr. pa nasvidenje zvečer na zabavi sestali, srečali se bomo spet na zabavi ♪</li></ol>
Tilen, pozdravljeni,SSKJ za
Nadja v
Tilen, pozdravljeni,SSKJ za ponavadi/po navadi (prislov) navaja:1. izraža ustaljenost dogajanja zaradi pogostnega pojavljanja.Dovoljeno je pisanje tako skupaj kot narazen (govorimo o prislovu).Pri po navadi iz otroštva, kar navajate v drugem primeru, pa ne gre več za prislov, zato teh primerov ne moremo enačiti.
Maša, pozdravljeni,v članku
Nadja v
Maša, pozdravljeni,v članku smo navedli dve pomoči, s katerima lahko ugotovimo, kateri zapis je pravilen. Seveda vedno obstajajo izjeme, dodatne težave pa povzroča tudi nedoslednost priročnikov in rabe.Navajamo najpogostejše primere in osnovna pravila, s katerimi si bralci lahko pomagajo pri vsakodnevni rabi, za natančen pregled pravil, odstopanj od teh in primerov pa bi bil bržkone samo en takšen članek premalo. <img alt="smiley" height="20" src="https://www.leemeta.si/site..." title="smiley" width="20"/>Oglasite se še kdaj!
Pozdravljeni,za odgovor se
Maša Novak v
Pozdravljeni,za odgovor se najlepše zahvaljujem. Zanima me še samo to, kako popraviti že poslan in objavljen komentar. V prejšnjem komentarju sem namreč izgubila eno vejico :)Hvala in lep pozdrav,Maša
Tisto za SSKJ sem vam pravkar
Nadja v
Tisto za SSKJ sem vam pravkar popravila kar sama, tako da je urejeno. <img alt="wink" height="20" src="https://www.leemeta.si/site..." title="wink" width="20"/>
Skladbo se moram nauciti na
Martina Jerinic v
Skladbo se moram nauciti na pamet, ali napamet? Glede na to, da vmes ne moremo vriniti druge besede, sklepam, da besedo pisemo skupaj.
Pozdravljeni, Martina,SSKJ
Nadja v
Pozdravljeni, Martina,SSKJ navaja zapis narazen, na pamet, oz. učiti se na pamet tako, da se zapomni dobesedno.
Hvala!
JJan v
Hvala!
Dodaj nov komentar