V vsakdanjem govoru razvrščamo besede v stavke, ne da bi posebej pazili na besedni red. Ta je dokaj svoboden, v govoru pa se lahko vedno zatečemo tudi k poudarjanju besed, kretnjam in mimiki.
No, v pisnem knjižnem jeziku pa vendarle ni tako preprosto. Kaj bomo poudarili, je v veliki meri odvisno od našega besednega reda. Ponazorimo to z naslednjimi primeri.
- Marija je Marka sanjala danes.
- Marija je Marka danes sanjala.
- Danes je Marija sanjala Marka.
Prepoznate razliko? Če niste povsem prepričani, kaj bi rada Marija poudarila (gospodiča Marka, sanje ali današnji dan), berite naprej. Osnovna pravila za to, kako izbrati pravilen besedni red znotraj ene povedi, boste namreč izvedeli v nadaljevanju.
Členitev po aktualnosti
Pri členitvi po aktualnosti moramo ločiti:
izhodišče (temo – to, o čemer kaj povemo), ki pride na vrsto najprej,
jedro (remo – navaja nov podatek), ki sledi.
- Polde je v kleti. Izhodišče = Polde Jedro = je v kleti
- V kleti je Polde. Izhodišče = V kleti je Jedro = Polde
Povedi v pisanem jeziku najpogosteje tvorimo tako, da besedo ali besedno zvezo, ki jo želimo poudariti, postavimo na izpostavljeno mesto v stavku. Najpogosteje na prvo ali zadnje mesto. Manj pomemben del sporočila naj bi povedali najprej.
Primer:
1. Včeraj je deževalo. → poudarek je na deževalo
Deževalo je včeraj. → poudarek je na včeraj
2. Če bo zmanjkalo vina, ga še naročite. → poudarek je na vinu
Če bo vina zmanjkalo, ga še naročite. → poudarek je na zmanjkalo
V takih primerih lahko že majhna sprememba v besednem redu povzroči tudi spremembo pomena.
Členitev glede na stavčne člene
Stavčnočlenski besedni red je navadno povezan s sobesedilom in členitvijo po aktualnosti. Osnovni besedni red v stavku je načeloma:
- Osebek – povedek – dopolnila jedra
Primer: Oče je kupil fikus.
Težava se pojavi, če je npr. predmetov več:
Primer: Oče je hčerki kupil fikus.
V takih primerih pa je vrstni red znova odvisen od členitve po aktualnosti oz. od tega, kar želimo poudariti.
