Marketinški načrt naj bo v lokalnem jeziku

Priprava marketinškega načrta je zahtevna in pomembna za uspeh poslovanja podjetja. A ni dovolj, da dokument obstaja, sodelavci mu morajo slediti, kar pomeni, da ga morajo najprej razumeti.

Poslovne načrte, strategije in akcijske plane pripravljamo ljudje za ljudi. Prav nič drugače ni z marketinškim načrtom, ki mora zastaviti jasne cilje, taktike in aktivnosti, predvideti ovire in tveganja, začrtati proračun ter poskrbeti za spremljanje in ustrezne prilagoditve, ko je to treba. Težka naloga? Zagotovo, še posebej, če je vaše poslovanje geografsko razpršeno in delujete na več trgih. Takrat vstopi v igro tudi jezik.

Marketinški načrt za tuje sodelavce

Za uspešno uresničevanje marketinškega načrta na drugih geografskih trgih je potrebno ta strateško pomemben dokument prevesti v jezik/-e, ki jih govorijo vaši tujejezični sodelavci. Ni pomembno, ali gre za redne ali pogodbene izvajalce, bistveno je, da vaš načrt razumejo in ga znajo uresničevati. Pri tem ne pozabimo, da tudi mi najlažje in najbolje razumemo dokumente v slovenščini, tudi če so bili pripravljeni pri kolegih v tujini.

Prevajalec takega dokumenta mora zelo dobro poznavati marketinško terminologijo in predpise v državi, kjer bo prevod uporabljen, to pa je – pri tako pomembnih informacijah, ki jih delite s sodelavci iz različnih držav in jezikovnih okolij – ključno za uspeh.

V nasprotnem primeru se pojavi nerazumevanje, napačne odločitve ali neukrepanje, vse to pa ima boleče (finančne) posledice. In z velikim trudom ter poglobljenim razmislekom zastavljeni cilji niso uresničeni. Komu boste zaupali tako pomembno nalogo?

Ampak saj vsi govorijo vsaj angleško …

Da se znanje tujih jezikov med posamezniki močno razlikuje, je pokazala raziskava na ravni EU. Tri četrtine Evropejcev med 25. in 34. letom pravi, da govorijo vsaj en tuj jezik, z leti pa ta delež pada in je v skupini od 55. do 64. let le še polovičen. Naj opozorimo, da tuj jezik ni nujno angleščina ali nemščina, lahko je tudi jezik sosedov, pri nas pogosto (srbo)hrvaščina.

Razlike med članicami Evropske unije so velike.

Najbolj razviti so Švedi, Latvijci, Danci, Litovci in Luksemburžani – vsaj en tuj jezik govori več kot 90 odstotkov ljudi. Slovenci smo nekoliko nad povprečjem EU, se pa precej razlikujemo po starostnih skupinah. Tistih med 25. in 34. letom, ki govorijo vsaj en tuj jezik, je 90 odstotkov, med 55. in 64. letom let pa slabih 80 odstotkov. Za podobno raven znanja tujih jezikov so se izrekli Avstrijci, Čehi in Nemci.

Na repu lestvice je Združeno kraljestvo, ki je bilo v času raziskave še del EU. A ker je njihov materni jezik angleščina, je problem manjši kot v Romuniji, na Madžarskem in v Bolgariji, kjer delež tistih, ki pravijo, da govorijo vsaj en tuj jezik – ne glede na starostno skupino – ni presegel 60 odstotkov.

Najmanj 40 odstotkov ljudi torej ne govori nobenega tujega jezika, vključno z angleščino.

Namen prevoda ni razvajanje sodelavcev, temveč uspešno poslovanje

Dejstvo je, da vsi ne govorimo tujih jezikov. Dejstvo je tudi, da ljudje pogosto pretiravamo, ko ocenjujemo svoje znanje. Morda lahko v tujem jeziku pogledamo film, vprašanje pa je, ali bomo razumeli zahteven delovni dokument, ki že sam po sebi ni lahkotno branje.

Za uspešno poslovanje na tujih trgih je treba marketinški načrt prevesti v jezik, ki ga dobro razumejo sodelavci v čezmejnih enotah. Morda je dovolj angleščina, morda ni. Vsekakor pa se nas večina najbolje znajde v svojem maternem jeziku.

Vam je bil članek zanimiv? Želite na to temo prebrati več?