Prevzemanje besed iz tujih jezikov je povsem običajen proces, ki se dogaja vsem jezikom, ne samo slovenščini. Ali ste vedeli, da je približno 29 % angleških besed latinskih, približno 26 % francoskih (čeprav tudi te nekako sodijo v latinsko skupino) in 26 % germanskih, majhen odstotek pa pripada keltskim in drugim jezikom?

Zakaj prevzemamo besede?

Z novimi pojavnostmi v jezik pridejo novi izrazi, čas pa pove, ali bodo tam tudi ostali. V najboljšem primeru jezik ustvari povsem svojo besedo, v nasprotnem pa izposojeno besedo prilagodi, kolikor je le mogoče.

Digitalni marketing je področje, ki se je razvilo s pojavom interneta, predvsem pa družbenih omrežij. Ta so postala brezmejno igrišče za eksperimente v prodaji, ki je prinesla mnogo novih izrazov. Jasno, da so skorajda vsi angleški in kot taki so vkorakali v slovenski jezikovni prostor.

Podomačiti ali ne?

Raje torej kakovost kot kvaliteta in odstotek namesto procent. Jezikovni razvoj pa novodobnega besedja ne dohaja več, zato se slovenske besede tvorijo in ustaljujejo počasi. Prav tako pa je globalizacija digitalnega marketinga tako močna, da je zaradi jasnosti komunikacije bolj praktično ostati pri izvirnih angleških izrazih. Toda nekaj domačih ustreznic si vztrajno utira pot do uporabnikov. Poglejmo si nekaj primerov.

Hashtag

Simbol # poznamo še iz časov, ko smo vsi pridno s kodami polnili mobilne telefone ali glasovali za najljubšo popevko. Poimenovali smo ga lojtra. Zaradi razlikovanja njegove funkcije si izraza ne moremo izposoditi, da bi zamenjal angleški hashtag, povezan z družbenimi omrežji. Po nekem logičnem premisleku, da danes ta simbol združuje neke ključne besede, je leta 2007 na Twitterju nastal izraz ključnik. Tega je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša vključil v 5. posodobitev Sprotnega slovarja slovenskega jezika.

Blogger

Spletni dnevnik ali po angleško Weblog je hitro dobil skrajšano ime blog. Ta izraz se je brez velikih težav udomačil v slovenskem jeziku, z njim pa je prišel tudi izraz za avtorja takega besedila – blogger. Beseda se večinoma sloveni kot bloger, kar je logično zaradi podobne izgovarjave. Temu pa nasprotuje domače besedotvorje, ki za moškega vršilca nekega dejanja predvideva končnico -ar. To nam kažejo primeri kletar, mornar, računalničar. Sestavljavci Slovarja novejšega besedja slovenskega jezika so za svojo vzeli obliko na -er, ki je tudi sicer v rabi pogostejša. To isto obliko pa najdemo tudi v eSSKJ in SSKJ².

Emoji

Beseda spominja na angleški izraz emotion (čustvo), v resnici pa izvira iz japonskih izrazov eh in moji, ki skupaj pomenita piktogram. Beseda je skupaj s paleto zabavnih sličic vdrla v slovenščino in se tu naselila s svojima originalnim zapisom in izgovarjavo. Sprotni slovar besedo pozna v obeh oblikah kot emodži in emoji. V uporabi so tudi različni domači izrazi kot smeško, čustvenček in emotikon.

Follower

Izjemno pomembno je, koliko followerjev ima kdo na družbenih omrežjih. Beseda je kar v izvorni obliki prihitela v slovenščino in se prilagodila le v pisavi in v tem, da se jo da pregibati. Tako v Sprotnem slovarju najdemo izraz folover in njegov glagol folovati. Poznan slovenski izraz sledilec pa je v SSKJ² dobil dodaten pomen »kdor je naročen na prejemanje objav, obvestil drugega uporabnika, skupine ali podjetja na družbenih omrežjih«.

Influencer

In ko že govorimo o tem, kdo ima več sledilcev, ne moremo mimo dejstva, da ima oseba z mnogo sledilci večji vpliv na spletno skupnost. Iz angleškega glagola in samostalnika influence je nastala družbena vloga influencer. Ta beseda se je prijela tudi pri nas. Sprotni slovar pozna besedo infuencer kot samostalnik moškega spola in kot pridevnik, recimo v besedni zvezi influencer marketing. V iskanju nove slovenske besede je nastal vplivnež in njegova ženska različica vplivnica. Kako se bosta ti dve počutili med uporabniki, pa bo povedal čas.