Brezplačen

Hitri izračun cene

x

Slovenjenje zemljepisnih imen
3
57
Zanimivosti / 04. Oktober 2019

Biograd na mor(j)u – slovenjenje zemljepisnih imen

 

Poletje in s tem tudi trije vročinski valovi, topli poletni večeri, brezskrbne šolske počitnice in težko pričakovan, zaslužen dopust so mimo.

Če vam je všeč ali ne, veliko slovenskih turistov že nekaj desetletij najraje dopustuje v Dalmaciji in med bolj priljubljenima turističnima krajema sta zagotovo hrvaška kraja, izvorno poimenovana Biograd na Moru in Sv. Filip i Jakov.

 

V letakih različnih turističnih agencij lahko sicer preberemo tudi slovenjeno ime omenjenih krajev – Biograd na morju in Sveta Filip in Jakov.

Ali to pomeni, da smo slovenski turisti priljubljeni destinaciji neupravičeno in kar malce preveč vzeli za svoji?
Kaj na to poreče Slovenski pravopis?

 

Zemljepisna imena in slovenjenje

Dilema tokratnega bloga in vloga se nanaša na slovenjenje večbesednih zemljepisnih imen.

Slovenski pravopis glede slovenjenja večbesednih zemljepisnih imen razlikuje med:

  • večbesednimi zemljepisnimi imeni, ki jih slovenimo, in
  • večbesednimi zemljepisnimi imeni, ki jih ne slovenimo.

V to skupino spadajo imena držav, nekaterih mest, pokrajin, delov kopnega, vodnih teles, cest, parkov, ulic, trgov in objektov, sestavljena iz občih (splošnih poimenovanj). Zveni zapleteno?

Navedimo nekaj primerov:

  • država Združene države Amerike,
  • mesto – Biograd na morju, Sveta Filip in Jakov,
  • pokrajina – Bližnji vzhod,
  • del kopnega – Kanarski otoki,
  • vodovje – Tihi ocean,
  • objekt – Bela hiša. 

 

Koliko ste se naučili – kratek slovnični kviz

Lahko poiščete še primere za imena cest, parkov, ulic in trgov? Odgovore najdete na koncu članka.

  • cesta: Kalužskaja doroga,
  • park: Parc de Luxembourg,
  • ulica: Hugo Wolf-Straße
  • avenija: Fifth Avenue,
  • trg: Krasnaja ploščad.

 

Naselbinska zemljepisna imena

Tudi glede tega ima Slovenski pravopis močno razdelana pravila:

  • imena krajev, ki jih ohranjamo v izvorni obliki (New York);
  • imena krajev, ki so poslovenjena zaradi pogostosti uporabe (Pariz, Čikago);
  • imena krajev zunaj meja Republike Slovenije, v katerih so živeli Slovenci (Karlovec, Brod na Kolpi);
  • imena krajev, v katerih živi slovenska narodnostna manjšina (Celovec, Trst).

 

Večbesedna zemljepisna imena, ki jih ne slovenimo

V to skupino spadajo večbesedna zemljepisna imena, kot so:

  • New York,
  • Rio de Janeiro,
  • Boka Kotorska,
  • East River …

 

Biograd na Moru ali Biograd na morju?

Sveti Filip in Jakov ali Sveta Filip in Jakov? Glede na pravopisna pravila je možno oboje;

  • obe imeni turističnih krajev lahko ohranimo v izvorni obliki – Biograd na Moru in Sveti Filip i Jakov;
  • obe imeni turističnih krajev lahko poslovenimo (upoštevajoč dejstvo, da sta obe destinaciji priljubljeni med slovenskimi turisti, hkrati pa sta oba kraja vsekakor bližja kot Čikago, ki ga prav tako slovenimo) – Biograd na morju ter Sveta Filip in Jakov.

 

Tik pred koncem

Ugotovili smo, da ima slovenščina veliko pravopisnih pravil, vendar teži k poenostavljanju, kar se odlično kaže tudi v našem primeru. Tuja večbesedna lastna imena torej navadno slovenimo – zlasti če jih uporabljamo pogosto ali pa so nam zaradi kulturno-zgodovinskega ozadja še posebej blizu. 

 

Rešitve:

cesta – Kaluška cesta (Kalužskaja doroga), park – Luksemburški park (Parc de Luxembourg), ulica – Ulica Huga Wolfa (Hugo Wolf-Straße), Peta avenija (Fifth Avenue), trg – Rdeči trg (Krasnaja ploščad).

Komentarji

Slovenščina ima veliko

Slovenščina ima veliko prezakompliciran pravopis. Vsa imena bi morali sloveniti, da sploh znamo pravilno prebrati.

Mislite "pravilno izgovoriti"

Mislite "pravilno izgovoriti"? Osebno raje vem, za kateri kraj ali ime gre in se pozanimam, kako se pravilno izgovori, kot da mi nekdo predpiše izgovorjavo, iz katere ni jasno, za kateri kraj ali ime gre. Klivlend mi ne pomeni nič, tudi poiskati ga ne morem. Medtem ko za Cleveland vem, kje je oz. ga lahko poiščem. Pogostost uporabe je še vedno najboljše merilo, do slovenjenja naj pride spontano.

東京、台湾、香港、北京 - se bomo učili

東京、台湾、香港、北京 - se bomo učili pisavo in izgovorjavo? Katero izgovorjavo bomo vzeli, japonsko ali kitajsko ali raje korejsko?Vsi jeziki spreminjajo imena tako, da jih znajo prebrati s svojimi znaki. Vsa poanta zapisa je, da znajo ljudje to prebrati. Glede na to, da ima slovenščina 25 znakov, moramo uporabljate te, in samo te znake. Drugače to ni več slovenščina in smo še vedno hlapci drugim.

Tu ne gre za problem jezika,

Tu ne gre za problem jezika, ampak tipa pisave. Nezmožnost prebiranja zapisanega izhaja iz nepoznavanja pisave, ne jezika. Če bi zapisali v latinici, bi vsi znali prebrati. Kot znamo prebrati Leicester. Ali ga pravilno izgovorimo, je nekaj drugega, prebrati ga pa znamo. Vaš primer je problem transliteracije, kar pa že počnemo, namreč nikjer v slovenskih medijih niste zasledili mesta Tokio zapisanega, kot ga navajate.Komentar o hlapcih ni na mestu, New York recimo ni slovensko mesto in če ga zapišemo tako, kot se ga izvorno zapiše, nismo nikogaršnji hlapci. So potemtakem Američani, ki napišejo Ljubljana namesto Lewblyanah, naši hlapci? Odnosi gospodar-hlapec se definirajo drugje.Do takšnega razmišljanje prihaja, kadar narodno samozavest (ki je pasivna drža védenja) zamenja narodni ponos (ki je aktivna drža dejanja), ki je prazen in patološki. Ponosen je lahko vsak posameznik na svoje dosežke, Slovenija pa ni dosežek nobenega posameznika. K narodni samozavesti spada recimo to, da nam zapisi mest in imen v izvorni obliki in s slovenščini tujimi črkami (ne pisavo!) ne pomenijo vdora (slabega) tujega v naše (dobro in zdravo) domače, ampak označujejo našo odprtost in hkrati nedotakljivost.

Zdravo!Meni se zdijo zanimivi

Zdravo!Meni se zdijo zanimivi primeri prevodov v turističnih publikacijah, ko slovenske založbe izdajo prevode z drugačnimi lastnimi imeni, kot bi morda bilo upravičeno. Je pa seveda lahko iz tega debata. Primer: kranjska klobasa > Carniolan (Carniolian) sausage, Brižinski spomeniki > Freising manuscripts, Štajerska > Styria. Vprašanje, če ni to kar hiperkorektno. Če hočemo imeti znamko kranjske klobase, je pač kranjska, ni karniolska. Seveda ne gre tu le za angleščino... Po drugi strani pa res rečemo parmezan, ne parmidžano, ampak na ovitku je izviren napis še vedno parmiggiano. Pa lep pozdrav!

Še vedno ne vem točno, katera

Še vedno ne vem točno, katera imena se slovenijo in katera ne. Kaj pa na primer otoška država St. vincent and the Grenadines, St. Kitts and Nevis, Saint Lucia? Se tu lahko slovenijo tudi imena, torej Sveti Krištov in Nevis? Ali poslovenimo samo besedo "and" ali tudi dejansko ime otoka?Hvala.

Dodaj nov komentar

Filtered HTML

  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Dovoljene HTML oznake:<a> <em> <strong> <cite> <blockquote> <code> <ul> <ol> <li> <dl> <dt> <dd>
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
2 + 4 =
Reši to preprosto matematično nalogo in vnesi rezultat. Npr. za 1 + 3 vnesi 4.

Podobni članki

21. Avgust 2015
Tukaj najdete štajersko narečje
Jezikovne dileme
MIN
92
pogled
V štajersko narečno skupino, ki je ena od sedmih slovenskih narečnih skupin, uvrščamo zgornjesavinjsko, srednjesavinjsko, srednješ...
07. Oktober 2016
Primer sklanjanja samostalnikov
Slovnica
3 MIN
93
pogled
V tokratnem prispevku vam bomo postregli s primeri samostalnikov, ki nam pri sklanjanju pogosto povzročajo težave. V to skupino na...