Če bi prebrali imena, kot so Frankfurt na Majni, Nova Zelandija, Spodnja Saška, Elizejske poljane, bi vam najbrž vsa zvenela povsem samoumevno.

Če pa bi se srečali z zapisi, kot so Novi Jork, Solnojezersko mesto, Sveti Frančišek in Dobre sape, bi najbrž dvakrat pomislili, ali vam je poletna vročina končno prišla do živega. Pravi zapisi bi se namreč glasili New York, Salt Lake City, San Francisco in Buenos Aires.

V današnjem članku bomo torej govorili o tem, zakaj nekatera lastna imena prevajamo ali zakaj smo jih podomačili, druga pa ne.

Lastna imena in enobesedna zemljepisna imena

Slovenski pravopis navaja, da enobesedna zemljepisna imena večinoma ohranjajo izvirno podobo:

• Massachusetts,
• Cagliari ipd.

Podomačeno pa pišemo imena:

• držav, tudi zveznih držav in pokrajin (Anglija, Poljska, Teksas, Kampanja),
• celin, nekaterih bolj znanih otokov in polotokov (Evropa, Sardinija, Jukatan),
• oceanov, morij, nekaterih večjih rek in jezer (Atlantik, Donava, Misisipi),
• gorovij (Pireneji),
• nekaterih bolj znanih krajev (Pariz, Čikago, Bruselj).

Lastna imena in večbesedna zemljepisna imena

Tuje zemljepisno večbesedno ime prevajamo, če ga sestavljajo tudi prvotno občne sestavine, prevajamo pa samo dele, ki so občni. Sem sodijo:

• imena držav (Združene države Amerike),
• pokrajin (Spodnja Saška),
• delov kopnega (Kanarski otoki),
• vod (Tihi ocean),
• oblik zemeljskega površja (Panonska nižina) …

Izjemoma prevajamo večbesedna naselbinska imena mest samo, če so se ta skozi desetletja zaradi tega ali onega razloga uveljavila (Frankfurt na Majni), sicer jih puščamo v nespremenjeni obliki (New York, Los Angeles, San Francisco itd.).

Tujka ali domača beseda?

Če se je namesto tujke že uveljavila domača beseda, seveda uporabimo slednjo (Dunaj, Carigrad, Benetke).

Še nekaj pogostih primerov

Kaj pa storimo z imeni, kot so:

• Trafalgar Square, Westminster Abbey, Covent Garden in podobna?

Možni prevodi:

• Trafalgar Square → Trafalgarski trg, trg Trafalgar Square, Trafalgar Square,
• Westminster Abbey → westminstrska opatija, opatija Westminster Abbey, Westminster Abbey,
• Covent Garden → trg Covent Garden, Covent Garden.

Možnosti je torej več, je pa tudi v teh primerih koristno, da prevedemo občnoimenske sestavine (trg, opatija), in priporočljivo, da ob prvi omembi v oklepaju zapišemo še izvirno lastno ime, npr. Trafalgarski trg (Trafalgar Square).

Trije dodatni nasveti

1. Kako boste prevedli neko zemljepisno ime, je seveda odvisno od tega, kaj prevajate (turistični vodič ali  prispevek v reviji) in komu bo prevod namenjen. Za identifikacijo v mednarodnem okolju poleg domačih imen v oklepaju raje napišite še tuje: Reka (Rijeka), Dunaj (Wien) ...
2. V poštnem prometu uporabljamo uradna krajevna imena: Wien, Istanbul, Roma.
3. Kadar se boste znašli v dvomih, lahko zapis imena in izpeljank preverite tudi na seznamu Geodetske uprave.