Ste se kdaj vprašali, zakaj:

• zapisujemo ime sirskega predsednika kot Bašar al Asad, medtem ko tuji mediji njegovo ime navajajo kot Bashar al-Assad?
• zapisujemo ime Butros Butros-Gali namesto Boutros Boutros-Ghali?

Transliteracija, transkripcija oziroma prečrkovanje

Transliteracija in transkripcija sta strogo gledano različna postopka, ki pa sta pogosto povezana. Preprosto povedano gre pri transliteraciji predvsem za ustrezen prenos grafemov iz ene pisave v drugo, pri transkripciji pa predvsem za prenos njenih fonemov. Prenos ali prilagoditev nekaterih besed v slovenščino tako zajema oba postopka, pri drugih besedah pa samo enega.

Poglejmo preprost primer.

Se spomnite znanega ruskega politika Jelcina?

→ Njegovo ime se v ruski cirilici zapiše kot Борис Николаевич Ельцин.

→ Uradna transliteracija imena je Boris Nikolaevič Elʹcin.

→ Slovenska transkripcija imena pa Boris Nikolajevič Jelcin (Madžari bi recimo njegovo ime prilagodili svojim pravilom in ga zapisali kot Borisz Nyikolajevics Jelcin, Poljaki kot Borys Nikołajewicz Jelcyn, Arabci pa kot بوريس نيكولايفتش يلتسن).

Transliteracija in transkripcija ter druge pisave

V Pravopisu boste našli pravila za številne pisave, mi pa vam bomo danes predstavili nekaj osnovnih primerov, ki vam bodo marsikdaj prišli prav in gotovo razjasnili kakšen dvom. 

Pravopis navaja:

»Nelatinične pisave prečrkujemo v slovensko latinico, ideografske pa zapisujemo na podlagi ustrezne glasovne vrednosti pismenk (ideogramov).«

Nelatinična pisava je npr. ukrajinska (Ужгород – Užgorod), medtem ko je ideografska pisava npr. kitajska (北京市 – Peking).

Med nelatinične pisave uvrščamo tudi cirilico. Ime srbskega predsednika Томислава Николића bi tako v latinici zapisali kot Tomislav Nikolić, nogometaša Немањe Видићa kot Nemanja Vidić in pevke Цецe kot Ceca.

Posebnost

Malo drugače pa je, če prečrkujemo imena iz ruščine.

Tako Москва prečrkujemo v Moskva, Влади́мир Пу́тин v Vladimir Putin in Елена Гаджиевна Исинбаева v Jelena Gadžievna Isinbajeva. Napačno bi bilo torej pisati Yelena Gadzhievna Isinbayeva, čeprav tako vidimo zapisano v tujih medijih. Tudi pisatelj Lev Nikolajevič Tolstoj je izvorno Лев Никола́евич Толсто́й, balerina Ana Matvejevna Pavlova Анна Матвеевна Павлова, prvi človek v vesolju Jurij Aleksejevič Gagarin pa Ю́рий Алексе́евич Гага́рин – vse navedene pišemo glede na izgovarjavo.

Transkripcija japonščine

Japonsko govori 125 milijonov govorcev, uporabljajo pa kar štiri različne pisave: kandži so japonskemu jeziku prilagojene kitajske pismenke, hiragana in katakana sta zlogovni pisavi, romadži pa so latinične črke. Slovenci japonščino prečrkujemo, torej pišemo s svojimi jezikovnimi znaki, zato tsunami zapišemo kot cunami in Tokyo kot Tokio. Smučarskega skakalca zapišemo Kazujoši Funaki, čeprav lahko na Eurosportu preberemo Kazuyoshi Funaki. Iz japonščine smo sicer prevzeli precej besed: anime (アニメ), bonsaj (盆栽), ikebana (生花), karaoke (カラオケ), origami (折り紙), nindža (忍者), kimono (着物), tofu (豆腐) …  

Težave zaradi zapisov v angleščini

Pri prečrkovanju pogosto nastane težava, kadar si nekateri namesto s pravili za prečrkovanje, ki veljajo za slovenščino, pomagajo raje s pravili za npr. angleščino.

Če prevajamo iz arabščine, kjer piše محمد, je pravilno prečrkovanje v slovenščino Mohamed, ne pa Muhammad (kot bi napisali v angleščini). Enako velja za imeni Ajša (عائشة) (napačno: Aisha) in Alah, ki ga pišemo z enim L (الله).

Kdaj imena podomačimo in kdaj ne?

Pravopis v členu 185 pravi, da podomačeno pišemo tudi imena:

• držav (dostikrat tudi pokrajin): Anglija, Japonska, Provansa
• celin, nekaterih bolj znanih (pol)otokov: Evropa, Šrilanka
• oceanov, morij, nekaterih večjih rek: Atlantik, Sena, Misisipi
• večjih gorovij in nekaterih gora: Pireneji, Kilimandžaro
• nekaterih bolj znanih krajev: Firence, Peking, Čikago

Veliko ljudi tukaj zmede prav del »bolj znanih krajev« – kateri pa so bolj znani kraji? Ker pravila na tem področju niso vedno najbolj dorečena, si lahko pomagate tudi z naslednjima smernicama:

1. Imena tujih krajev, ki jih v poslovenjeni obliki uporabljamo dlje časa (pogosto tudi zaradi povezanosti Slovencev z zadevnim območjem), ohranjamo v podomačeni obliki:

• Pariz
• Dunaj
• Čikago (tudi Chicago)
• Benetke

2. Druga ohranjamo v izvirni obliki:

• New York (narobe: Nju Jork)
• München

Še nekaj primerov pravilne in napačne rabe:

Zapisu Čikago se upirajo številni (predvsem prevajalci), a dokler je v Pravopisu, njegovi ustreznosti vendarle ne moremo pretirano oporekati. Tako kot z vsemi pravili pa bo tudi pri Čikagu/Chicagu raba pokazala, kateri od obeh zapisov se bo obdržal.

Pomoč, ki vedno prav pride

Če boste pri zapisu besed ali stavkov iz drugih pisav kdaj v dvomu, si lahko pomagate tudi s pravopisnimi pravili, ki so na voljo v spletu (od strani 144 naprej).

Če pa boste dvomili recimo o tem, ali se pravilno piše Filadelfija ali Philadelphia, preverite pravilni zapis v Pravopisu.