Novotvorjene spremembe v jeziku so lahko kratkotrajna posebnost ali priljubljena zanimivost, lahko pa v jeziku ostanejo dlje, ker imajo v njem določeno vlogo, ki je druga jezikovna sredstva ne znajo tako dobro opravljati.

Med posledice jezikovnih sprememb lahko štejemo tudi pogovorne besede, arhaizme, dialektizme in slengizme. Novotvorjenke zapolnjujejo poimenovalno praznino, saj potrebujemo poimenovanje novih stvari, na primer optični čitalnik ali kloniranje. Nekatere novotvorjenke pa imajo tudi stilno vlogo.

Iz angleščine gre lažje

Da ima angleščina velik vpliv na slovenski jezik, čivkajo že vrabci na strehi. To pripisujemo razvoju sodobne tehnologije in interneta ter pomembnosti angleščine v mednarodni komunikaciji. Anglicizmi se uporabljajo zaradi potrebe po imenovanju novih predmetov ali konceptov (npr. guglati, tvitati), velikokrat  pa te potrebe ni, saj že obstajajo slovenske ustreznice (na primer design – oblikovanje). Beseda lahko dolgo časa živi ob slovenski ustreznici, velikokrat pa se zgodi, da začne ena beseda izpodrivati drugo in prevlada.

Jezikoslovci pravijo, da je med novimi besedami največ izpeljank, ki nastanejo tako, da podstavi dodamo priponsko ali poponsko obrazilo in tako prvotni podstavi pogosto spremenimo slovnične lastnosti. Izpeljanke najdemo iz sveta športa: biciklirati, bajk, specialkar, jogist, ovezalkan, motociklirati, enoprestavnik; iz s tehnologijo prežetega vsakdanjega življenja: blogarjenje, downloadanje, elektronizacija, evrovizijec, fejsbukar, tekstanje, spemerski, spletničar, fleširanje; s področja nege in lepote: fensijada, mejkapiranje, nabotoksiran, opetkan, sfotošopiran, popredalčkan, šopoholizem, parfumčič; pa tudi s področja odnosov med ljudmi: težačenje, prenajedanje, idiotija, dobrojutranje, nedeljkanje, travmiranje.

Večina teh besed ima izvor v angleščini, najdemo pa tudi take, ki izvirajo iz nemščine, na primer šalabajzerstvo in zegnarski. Praviloma nimajo ustrezne besede v slovenščini, lahko jih razložimo samo opisno.

Po izpeljankah zloženke, sestavljenke in sklopi

Druge najpogostejše novotvorjenke so zloženke, ko se večdelna govorna podstava poveže z medponami. Sem sodijo e-nabiralnik, fotozgodba, seksoholik, šankfilozofija, videoanaliza, mlekomat, špagetojedec, zimoljubec, pa tudi pasjevodec in lenoritec.

Sestavljenka nastane tako, da enodelni podstavi dodamo naglašeno predponsko obrazilo, pri tem pa slovnične lastnosti ostanejo nespremenjene. Primeri novih sestavljenk, ki imajo izvor v angleščini, so: nebloganje, nadkul, odfotošopirati, ritvitati, prejutjubati. poguglati. Bralci mlajših generacij jih gotovo razumete, za starejše pa naj dodamo nekaj pojasnil. Nebloganje pomeni, da ne pišemo spletnega dnevnika – bloga, nadkul pomeni, da smo več kot odlični, odfotošopirati pomeni, da umaknemo popravke, ki jih lahko na fotografiji naredimo s programom PhotoShop, ritvitati pomeni, da objavo delimo na družabnem omrežju Twitter, prejutjubati pa, da preiščemo omrežje YouTube. Preguglati pomeni, da preiščemo najbolj uporabljani brskalnik Google. Preprosteje je to povedati z eno besedo, kajne?

Sklop nastane tako, da enote večdelne podstave sklopimo v novo besedo, kar radi počnejo Nemci. Pri nas so take besede: česarkoliže, kontranapad, ne-še-tašča, turbonarodnirock, napametnaštevanje.

Kje jih iskati?

Če vas zanima več novotvorjenk ali želite preveriti, če je kakšna vaša med njimi, lahko preverite različne besedilne korpuse. Uporabljajo se kot gradivo za izvedbo jezikoslovnih raziskav in pripravo jezikovnih priročnikov. Z analizo velike količine besedil ugotovimo, kakšne so značilnosti sodobne slovenščine v rabi, in na podlagi podatkov in realnih zgledov to stanje opišemo. V tem smislu so pomembni referenčni korpusi, ki predstavljajo vzorec splošnega jezika v vsakdanji rabi – vsebujejo denimo besedila dnevnega časopisja, revij, leposlovne in strokovne literature. Prva korpusa za pisno slovenščino sta bila Fida (1999) in FidaPLUS (1999), sledila je Nova beseda (1999), nato sta nastala korpusa Gigafida (2012) in njen podkorpus Kres (2012). Najsodobnejša različica je Gigafida 2.0 (2019). Za govorjeno slovenščino je na voljo referenčni korpus Gos (2011). Aktualni referenčni korpusi so prosto na voljo na spletu in poleg jezikoslovcev jih za svoje delo uporabljajo tudi lektorji, učitelji, novinarji in drugi, ki jih jezik zanima.

Če so vam članki na to temo zanimivi, vam svetujemo tudi branje članka z naslovom Superbesede za superživila.

Več o zloženkah si lahko preberete v članku Prometnoinformacijski ali prometno-informacijski?

Vas zanimajo novotvorjenke v nemščini?