Superživila, ki so se začela uveljavljati v svetu, smo začeli vključevati v svojo prehrano tudi pri nas. A če želimo imena vseh teh rastlin, alg in zelenjave tudi napisati, moramo poznati vsaj nekaj osnovnih slovničnih pravil, tudi tista, ki obravnavajo sestavljenke in zloženke. Danes si bomo tako ogledali nekaj pogostih primerov iz sodobne prehrane in pravila za njihovo zapisovanje.

Super živilo ali superživilo in sestavljenke

Začnimo pri začetku: super živilo ali superživilo?

Pravilen zapis je skupaj, saj gre za sestavljenko.

Sestavljenke namreč po Pravopisu vedno pišemo skupaj:

• supermarket,
• superavtomat,
• superarbitraža

Po drugi strani pa lahko skupaj ali narazen pišemo zloženke:

• superbencin in
• super bencin

Zloženke in sestavljenke – kakšna je razlika?

Razlika je, da pri zloženkah besedica super pomeni večji, višji, zelo (superintendent, supermarket, superavtomatičen, supermoderen), pri sestavljenkah pa nad in čez (supertanker, supernova, superstruktura, supermoderen, superprevoden).

Ker torej živilo povezujemo s pomenom nad, ne pa večji, višji, zelo, ga kot sestavljenko pišemo brez vmesnega presledka: superživilo.

Superživila so torej hrana, ki je nekaj več, nad. Imajo zdravilne lastnosti, krepijo življenjsko moč, čistijo telo … Nekaj jih je za nas povsem običajnih (ohrovt, vodna kreša …), nekaj pa jih prihaja od drugod in jih je včasih težje zapisati. Pa si poglejmo nekaj pogostih primerov:

• alga spirulina

Čeprav se pogosto uporablja zapis z veliko začetnico, ta ni ustrezen, saj se spirulina po Pravopisu piše z malo.
→ spirulína -e ž (ȋ) |alga|

Latinska imena, superživila in Pravopis

Pravopis sicer določa, da prvo sestavino naravoslovnih poimenovanj latinskih imen živali in rastlin zapisujemo z veliko začetnico, drugo pa z malo.

• Gyromitra esculenta (pomladanski hrček),
• Parus major (velika sinica),
• Campanula zoisii (zoisova zvončica)

Sestavini sklanjamo v obeh delih.

V našem primeru pa ne gre za zapis rodu, temveč imena alge, ki pa pripada deblu Cyanobacteria (modrozelene cepljivke).

• jagode goji

Sprotni slovar slovenskega jezika navaja iztočnico goji in izgovarjavo godži s tonemskim naglasom na črki o.

Napačna pa je pogosto opažena raba goji jagode, saj mora imenovalni prilastek (goji) stati desno od jedra (jagode).

V Pravopisu so navedeni primeri: cigarete Filter 57, otroška soba Boštjan, pisalni stroj Olivetti, gramofon Melodija, zobna krema Kalodont.

Torej smo obenem ugotovili, da nekaterim zelo okusno živilo, ne pa superživilo, ni poimenovano skladno s pravopisnimi pravili: Poli salama, saj bi morala biti: salama Poli. 

• jagode asaj

Navedene jagode, ki jih prav tako uvrščamo med superživila, zapisujemo fonetično, glede na izgovor. Morda ste že zasledili zapis açaí, ki v našem jeziku ni smiseln, saj tuje pisave po Pravopisu prečrkujemo.

Ime izvira iz jezika južnoameriških Indijancev Tupi in pomeni sadje, ki joka, saj se v vročini začne iz jagod cediti sok. Zasledimo tudi zapis asajeve jagode, ki je prav tako pravilen, saj so plod palme asaj. Prav tako, kot se pravilen zapis goji jagod glasi jagode goji, se pravilen zapis asaj jagod glasi jagode asaj.

• Maka se je znašla v Besedišču slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki, tako da o njenem zapisu ni dvomov.

Čeprav na spletu mnogokrat zasledimo zapis maca, pa je to angleška beseda in prav je, da jo prevedemo v slovenščino. Latinsko ime tega superživila se glasi Lepidium meyenii, prihaja pa iz Andov in ga poznamo tudi pod imenom perujski ginseng, ki ga najdemo tudi v Pravopisu. Če želite, pa lahko uporabite tudi zapis maka.

• Noni tudi najdemo v Slovarju novejšega besedišča, sicer pa gre za tropsko rastlino ali njen kot jajce velik zelen sadež, z zapisom katerega načeloma nimamo večjih težav.
• Semenom čija v slovenščini rečemo tudi semena oljne kadulje. V angleščini se zapišejo kot chia, če pa želimo to besedo posloveniti, bi bil najprimernejši zapis čija.
• Kvinoja je poslovenjeni zapis izraza quinoa.

Superživila matični mleček, špinačo, kodrolistni ohrovt, kokosovo vodo … pa znamo zapisati, kajne?