Brezplačen

Hitri izračun cene

x

BLOG

Praktični in hudomušni nasveti za učinkovito rabo jezika

  • Jezikovne dileme
/ 16. Marec 2018
3
MIN

»Sprehajalno pivo, prosim!« ali novotvorjenke v nemščini

Se vam kdaj zazdi, da čas mineva prehitro in z njim tudi pomembne življenjske priložnosti? No, v nemščini za to obstaja izraz, in sicer Torschlusspanik (das Tor = vrata, der Schluss = konec, die Panik = panika).

Nemci sicer uporabljajo kopico takšnih zanimivih izrazov in z eno besedo povedo to, za kar v slovenščini potrebujemo tri, štiri ali kar deset besed (kot v zgornjem primeru).

V današnjem zelo zanimivem članku smo izbrskali še nekaj takšnih posebnih izrazov in danes se vaših domiselnih rešitev slovenskih prevodov še posebej veselimo.

Novotvorjenke v nemščini in slovenščini

V nemščini lahko torej številne svojevrstne pojave in predmete poimenujemo z eno samo besedo, kar v slovenščini pogosto ni mogoče. Ker ima nemščina bolj gibčno besedotvorje kot slovenščina, je zlaganje in povezovanje številnih besed precej lažje. Za njihovo izjemno dolgo besedo, ki jo sestavlja 80 črk, ste najbrž že slišali, kajne? smiley

Ker ima jezik enobesedna (ne nujno kratka) imena za nekatere stvari in pojave, si jih lahko predstavljamo lažje, celo bolj plastično. Mnogi nemški izrazi prevajalcem povzročajo preglavice, saj slovenski prevod z večbesednim opisom pogosto nima enakega učinka kot original. Zaradi odsotnosti ustrezne slovenske besede pa se predvsem v strokovna besedila pogosto pritihotapijo kar nemški izrazi.

Zakaj nastajajo novotvorjenke?

Nove besede tvorimo, da bi zapolnili primanjkljaj v jeziku in se odzvali na hitre spremembe v življenju:

  • ob novih ali predrugačenih pojavih (čivk: sporočilo na družbenem omrežju Twitter),
  • političnih spremembah (trumpizem: beseda, besedna zveza ali izjava, značilna za predsednika Donalda Trumpa),
  • dogajanju v popkulturi (spacekomunizem)
  • ali v vsakdanu, ko se v družbi prijateljev odzovemo na trenutne situacije (nedeljkati).  

Zdi se, kot da je jezik najpriročnejše (in prvo) orodje na poti do sprememb, saj z besedami ne poimenujemo samo pravkar nastalih novosti, ampak ustvarjamo tudi nove prostore. In ker nemščina prednjači pri enobesednem poimenovanju tudi najbolj nenavadnih stvari in pojavov, smo za vas izbrskali nekaj še posebej zanimivih besed.

Nemške besede in novotvorjenke od blizu

Novotvorjenke igrajo v jeziku dve vlogi.

Z njimi:

  • poimenujemo nekaj, za kar še nimamo izraza (pomenske),
  • ali pa pa jih uporabimo, da stvari in pojave samo preimenujemo (slogovne).

Primer za prvo je fensijada, za drugo pa izraz minič (ime za kratko krilo oz. minico).

Poleg tega nove besede delimo na:

  • tiste, ki se v jeziku in med govorci ustalijo, vendar jih še nekaj časa občutimo kot nove,
  • priložnostnice (okazionalizme), ki jih uporabimo samo ob točno določeni enkratni priložnosti, so torej muhe enodnevnice.

Prav področje besedotvorja je tema, ki ušesa usmerja k nemščini, saj ta za skoraj vsako nenavadno situacijo najde poimenovanje (npr. verklicken: pri klikanju z miško pomotoma klikniti drugam, kot smo nameravali).

Nemške besede in primeri

Pa si poglejmo te nemške domislice.

  • Fernweh (po analogiji s Heimweh = domotožje, besedo dom je zamenjala beseda fern = daljen, die Ferne = daljava)

Gre za hrepenenje po daljnih deželah, potovanjih. Če vas pravkar vleče v kraje, v katerih še niste bili, ali pa bi zgolj radi obiskali tisto obmorsko ulico, kjer ste nekoč poslušali koncert z ljubljeno osebo, imate daljnotožje.

  • fremdschämen (fremd = tuj, neznan; schämen = sramovati se)

Če opazujete osebo, pri kateri vas postane sram za njena dejanja ali izrečene besede, se tako rekoč sramujete namesto nje. V slovenščini takšnega glagola nimamo. Kakšen se vam pa zdi izraz, da »se tujesramujete«? wink

  • Gehbier (gehen = hoditi; das Bier = pivo)

Pivo, ki ga sam ali v skupini piješ med hojo oz. nosiš s sabo.

  • Reichweitenangst (Reichweite = doseg; Angst = strah)

Izraz je nastal kot odziv na sodobno avtomobilsko industrijo električnih prevoznih sredstev. Če se torej voznik električnega avtomobila boji, da se bo baterija izpraznila, preden bo prispel na cilj, ga muči »strah pred izpraznjeno baterijo«.

  • Helikoptereltern (der Helikopter = helikopter; die Eltern = starši)

Besedo so Nemci prevzeli iz angleškega izraza helicopter parents za pretirano skrbeče starše, ki kot izvidniški helikopter bdijo nad svojimi otroki. Kdo pa ni včasih malo helikopterski? Slovenska ustreznica je že v Sprotnem slovarju slovenskega jezika, in sicer »helikopterski starši«.

  • Vöner (vegan = veganski; der Döner = kebab)

Slovensko ime za veganski kebab že poznamo, in sicer »vebab«.

  • Fleischmütze (das Fleisch = meso, die Mütze = kapa, čepica)

Pogovorni izraz za plešo bi se z dobesednim prevodom iz nemščine glasil »mesna kapa«.

  • funzen (skrajšana različica glagola funktionieren = funkcionirati z vrinjenim -z)

Kot bi v slovenščini glagol funkcionirati preoblikovali in rekli, da stvari »funcajo«.

  • Hirnfurz (das Hirn = možgani; der Furz = prdec)

Ste že kdaj imeli noro idejo, ki ste jo navdušeno pripovedovali prijatelju, on pa nad njo ni bil tako navdušen?

Če bi bil ta prijatelj Nemec, bi to zamisel pogovorno imenoval možganski prdec (prdec možganov). Ali bi rekel možganrdec? Morda bi pa rekel kar Schnapsidee (Schnaps = žganje; Idee = ideja) in torej uporabil sopomenko za noro idejo.

Lahko bi rekli, da kolikor jezikov znaš, toliko veljaš. In kolikor besed poznaš, toliko veljaš.

Nedvomno pa drži naslednje: če ne poznamo poimenovanja za nekaj, je manj verjetno, da bomo to ozavestili, torej vedeli, da obstaja.

Se spomnite tudi vi kakšne takšne zanimive nemške besede ali pa morda celo domiselnega slovenskega prevoda za zgornje primere? smiley

Vam je bil članek všeč?

Podobni članki