Ste že slišali za besede, kot so mesni krof, hrustopek, vrženček, nakolenčnik in razpočnica?
Tudi če niste, ste pa verjetno že slišali za hamburger, kreker, žeton za avtobus, prenosni računalnik in žemljo, kaj?
Neologizmi in njihov izvor
Eden od avtorjev nekaterih od teh pa tudi drugih novotvorjenk je prof. dr. Jože Toporišič, verjetno eden najbolj znanih slovenskih jezikoslovcev, čigar predlogi so bili pogosto kritizirani ali tarča posmeha, saj naj bi slovenske besede želel prisilno sloveniti.
Verjetno ni treba posebej omenjati, da se zgoraj navedeni izrazi niso uveljavili. Odgovor na to, zakaj ne, je večplasten, gotovo pa je k slednjemu prispevalo tudi to, da smo govorci slovenskega jezika prvotne izraze »vzeli za svoje« oz. jih zaradi vse pogostejše rabe prenehali prepoznavati kot tujke.
Jezik je živa tvorba, ki se nenehno spreminja
V prav vsakem jeziku vedno znova nastajajo nove besede in z njimi se srečujemo vsak dan. Vanj vstopajo nove besede (novotvorjenke ali neologizmi), druge izginjajo ali se uporabljajo zelo redko (arhaizmi), a tudi z raziskovanjem rabe in odličnim poznavanjem različnih družbenih dejavnikov, ki vplivajo na jezik, težko napovemo, katere novotvorjenke bodo prej postale del jezika kot druge (pa tudi, katere od tujih oblik se bodo podomačile in katere ne).
Tvorba novih besed je ena od temeljnih sposobnosti vsakega jezika, besedotvorje pa je tista jezikoslovna veda, ki raziskuje vzorce, po katerih nastajajo nove besede. Ne pozabimo, da je ravno zaradi novotvorjenk jezik prožen in živ. Se pa včasih zaplete, ko skupaj trčita dva samoglasnika.
Zakaj nastajajo neologizmi?
Nove besede se pojavljajo ob nastajanju novih stvari, ki jih moramo poimenovati, ta poimenovanja pa nato spontano preidejo v rabo ali pa ne.
Neologizmi in njihova vloga:
Neologizmi imajo dve vlogi:
→ zapolnjevanje praznine (novi pojavi, predmeti ...) – npr. beseda drsnik v računalništvu
→ stilna vloga (poimenujejo nekaj, kar je že poimenovano) – sem bi spadal npr. naš mesni krof (a ne takšen, kot ga vidite na fotografiji, s katero smo se samo malce pošalili, temveč običajen hamburger)
Miška: neologizem?
Kot zanimivost: poleg tvorjenja novih besed so zanimivi tudi novi, dodatni pomeni besed. Na pomenskem področju se lahko spremembe v jeziku zgodijo bliskovito.
Samo pomislite na besedo miška. Še pred dvajsetimi leti smo jo uporabljali zgolj kot pomanjševalnico za žival, danes pa zagotovo prevladuje miška kot računalniški dodatek (če seveda pustimo ob strani rabo te besede pri gospodu predsedniku).
Novotvorjenke ali neologizmi
Kaj menite o spodaj naštetih predlogih? Njihov avtor je g. Uroš Ferrari Stojanović (celoten članek je na voljo na tej povezavi).
Vas zgolj nasmejijo ali se vam kateri od novih predlogov zdi celo bolj smiseln od besede, ki ste jo navajeni uporabljati?
- paintball — barvomet
- sendvič — zloženec, rezinec
- rafting — rekanje
- kreker — hrustopek
- spam — nadlež, gnjav
- mobitel — nosiglas
- radio — glasoval
- film — slikopis
- fotografija — svetlopis
- avtobus — mnogovoz
- avtomobil — samovoz
- statistika — štetstvo
ki bi lahko nadomestil besedo »televizija«?
Vaših domiselnih in izvirnih odgovorov v komentarjih
pod člankom se že zelo veselimo.
