Ko smo začeli na veliko uporabljati internet in iskalnike, ki so rasli kot gobe po dežju, smo se naučili tipkati in spoznavali različne možnosti iskanja z uporabo raznih znamenj, kot so narekovaji. Iskalniki so se razvijali (no, kakšen je vmes šel rakom žvižgat) in kmalu so tudi tuji velikani vedeli, da ima slovenščina sklone in spregatve, že dolgo pa znajo celo popraviti tiskarske napake.

Nič takšnega, boste rekli. Seveda, tega smo že vajeni. Kako pa vam je domače glasovno iskanje? Pomislite na znanstvenofantastične filme, v katerih se glavni lik pogovarja z napravami, ki mu dajejo potrebne informacije, ali pa z glasom odpre vrata. Ta revolucionarna novost vse bolj prihaja v naš prostor.

Ko naprava postane jezikovni strokovnjak

Prepoznava glasu in razkrivanje pomena sta povezana z jezikom. Ko naprava zazna glas, analizira besedilo v tekstovni obliki, prepozna namen in se odzove na to, npr. začne predvajati določeno pesem. Jezik mora biti nevtralen, v slovenščini bi mu lahko rekli (knjižni) pogovorni jezik.

To je težko, saj imajo nekatere besede več različnih pomenov: npr. beseda miška lahko pomeni žival (Miška je stekla po sobi.), del računalniške opreme (Z miško se pomaknite na meni in kliknite, da se vam prikažejo možnosti podstrani.) ali igračko (Otrok ne more zaspati brez svoje miške.). Obdelava naravnega jezika (ang. natural language processing – NLP) je eno najbolj zapletenih področij v računalniški znanosti. Jezik pogosto ni enoznačen, zato je za pravilno razumevanje pomembno poznati kontekst, v katerem je beseda uporabljena. Tega se mora naprava naučiti, pomagajo pa ji jezikoslovci, ki imajo izkušnje z uporabo jezika v računalništvu in se ukvarjajo z različnimi jezikovnimi področji (med njimi je pri glasovnem iskanju najpomembnejša fonologija, druga področja so svojo glavno vlogo opravila že prej). To so:

• oblikoslovje: preučuje slovnične značilnosti besed v razmerju do drugih besed (besedne vrste);
• skladnja: raziskuje, kako so manjše jezikovne enote povezane v večje (stavke, povedi);
• semantika: se ukvarja s pomenom besed in besed zvez;
• pragmatika: upošteva kontekst;
• fonologija: obravnava zvočno strukturo govorjenega jezika in je izjemno pomembna pri prepoznavanju govora.

Če to povemo z jezikom programerjev, bomo rekli, da je pri glasovnem iskanju glasovni uporabniški vmesnik zamenjal grafičnega.

Glasovno iskanje je vedno boljše, tudi v slovenščini, pričakovati pa je nenehno izpopolnjevanje in prav mogoče je, da tudi Leemetinega bloga nekoč v prihodnosti ne bomo več tipkali, ampak ga bomo računalniku kar narekovali. A to je že drugo, čeprav sorodno področje.

Milijarda glasovnih iskanj v letu dni! Ste prispevali k tej statistiki?

Bo tole le modna muha ali bomo vse bolj govorili z napravami? Koliko se bo glasovno iskanje zares prijelo, bo pokazal čas, a nekateri so se nanj že navadili. Statistični podatki namreč razkrivajo, da je bilo v letu 2021 kar 20 odstotkov iskanj na spletu opravljenih z glasom. Od tega je skoraj 60 odstotkov uporabnikov glas uporabilo za iskanje poslovnih informacij v svojem okolju. 40 odstotkov odraslih po vsem svetu glasovno iskanje uporablja vsak dan. To je lani naneslo kar za celo milijardo glasovnih iskanj! Vsak četrti mladostnik (star od 16 do 24 let) z glasom išče po svojih mobilnih napravah. Zanimiv pa je tudi podatek, da je 30 odstotkov glasovnih iskanj slišala naprava brez zaslona.

Zato ni čudno, da je glasovno iskanje že razmigalo možgančke strokovnjakom za optimizacijo (SEO), ki iščejo možnosti, kako vaš glas usmeriti na njihovo spletno stran.

Uporabite besede »nizek ali majhen«, »enak ali isti« ali »kakšna je razlika med stavkom in povedjo?« in sporočite nam, kam vas je glasovno iskanje pripeljalo. Pazite pri izgovarjavi: ta mora biti jasna in brez večjih motenj v ozadju.