Letošnja predsedniška bitka nam je postregla s številnimi lepimi in manj lepimi presenečenji. Ne glede na to, katerega kandidata boste v nedeljo obkrožili, pa ste zagotovo opazili njihove slogane.

In eden med njimi je med jezikoslovci sprožil še posebej vročo debato.

Gre za slogan: »Bolj odločno«.

Če pogledamo v Pravopis, namreč hitro ugotovimo, da se prislov odločno stopnjuje z obrazili:

• odločno,
• odločneje,
• najodločnej(š)e.

Se je torej ekipi kandidatke pripetila nerodna napaka ali je oblika prislova vendarle pravilna? Odgovor boste izvedeli nekaj vrstic nižje.

Stopnjevanje pridevnikov – teorija

V osnovi poznamo dve vrsti stopnjevanja:

• dvostopenjsko in
• tristopenjsko.

Pri dvostopenjskem stopnjevanju poleg osnovnika poznamo še elativ, ki ga tvorimo z obrazilom pre- ali prislovi (lep – prelep, delaven – nadvse delaven). S to obliko izražamo najvišjo mero posamezne lastnosti.

Za tristopenjsko stopnjevanje pa je značilno, da lahko isto lastnost označimo s tremi različnimi stopnjami. Imenujejo se osnovnik (npr. topel, vroč), primernik (npr. toplejši, bolj vroč) in presežnik (npr. najtoplejši, najbolj vroč).

Prav iz teh primerov pa je že razvidno, da lahko pridevnike stopnjujemo na dva načina:

• z obrazilom (topel, toplejši, najtoplejši) ali
• s prislovom oz. opisno (vroč, bolj vroč, najbolj vroč). 

Opisno stopnjevanje in stopnjevanje z obrazilom

→ Opisno stopnjevanje

Opisno stopnjujemo pridevnike, pri katerih ne moremo tvoriti primernika z obrazilom.

Sem spadajo:

• barve, npr. rdeč (bolj rdeč),
• pridevniki, ki so po nastanku glagolski deležniki, npr. kuhan (bolj kuhan) itd.

→ Stopnjevanje z obrazilom

Kadar stopnjujemo z obrazilom pridevnike z enozložno osnovo, dodamo obrazilo -ši (lep – lepši – najlepši) oz. -ji (visok – višji – najvišji).

Kadar stopnjujemo večzložne pridevnike in tudi enozložne z dvema soglasnikoma na koncu, pa uporabimo obrazilo -ejši (zanimiv – zanimivejši – najzanimivejši).

Kaj narediti, če je mogoče stopnjevati na oba načina?

Načina stopnjevanja sta včasih skoraj enakovredna. Kadar sta mogoča oba načina, ima prednost stopnjevanje z obrazili, če za opisno stopnjevanje nimamo posebnega razloga.

Kdaj ne stopnjujemo opisno

Pri številnih pridevnikih velja opisno stopnjevanje za slogovno slabše ali celo napako: velik (večji, ne bolj velik), star (starejši, ne bolj star), dolg (daljši, ne bolj dolg).

Odstopanje od pravila

Če pobrskamo po SSKJ, ugotovimo, da je opisno stopnjevanje mogoče tudi pri pridevnikih, ki jih stopnjujemo z obrazili, ko želimo nekaj posebej poudariti. Sem spada tudi primer prislova iz prvih vrstic članka – bolj odločno (odločneje).

Opisno zaradi praktičnosti pogosto stopnjujemo tudi daljše pridevnike: najbolj izkušen (najizkušenejši).

Stopnjevanje pridevnikov in obrazila

Pridevnikom, ki jih stopnjujemo z obrazili, pripnemo eno od naslednjih obrazil (pri presežniku moramo seveda dodati še predpono naj-).

Kako gre stopnjevanje pridevnikov od rok vam?

S pomočjo zgornje preglednice pravilno dopolnite naslednje povedi (v vseh primerih uporabite presežnik):

Jesen je (lep) ___________ letni čas. Prav jeseni je naval izletnikov (velik) __________, sadje je (sladko) ___________ in večeri (zasanjan) ___________.

Kje preveriti ustreznost oblike?

Izbira ustreznega obrazila nam navadno ne povzroča težav, nekoliko bolj zapletena pa je (včasih) odločitev med obrazilnim in opisnim stopnjevanjem.

Če niste prepričani, lahko način stopnjevanja preverite v SSKJ ali Slovenskem pravopisu. Na splošno pa lahko rečemo, da stopnjevanje z obrazili uporabljamo pri pogosteje uporabljenih lastnostnih pridevnikih in krajših pridevnikih.  

Rešitve naloge: najlepši, največji, najslajše, najbolj zasanjani.