Mar ni to dvoje eno in isto? Hja, v vsakdanjem pogovoru veljata besedi za sopomenki.
Povsem vseeno je, če doma otrokom rečete, naj za vajo napišejo en stavek ali eno poved, s strokovnega vidika pa gre za dve ločeni zadevi. Namig: razumevanje tega področja bo rešilo tudi kar nekaj težav z vejicami, ki nam tako rade grenijo življenje.
Kaj je poved?
Poved je pomenska enota, ki jo najlaže prepoznamo po veliki začetnici in končnem ločilu. Če so povedi govorjene, lahko konec ene in začetek druge prepoznamo po intonaciji, a pustimo govorno plat skladanja povedi za kdaj drugič. Povedi so lahko tudi kratke ali pa zelo dolge.
- Dežuje!
- Ali dežuje ali sanjam?
- Če dežuje, potem je najbolje, da takoj odidem, sicer bom domov prišel povsem premočen, česar se res ne veselim, ker se me potem vedno loti prehlad, ki se ne neha še kakšen teden ali dva.
Vsi omenjeni primeri imajo nekaj skupnega: so zaključena sporočila, poleg tega jih od ostalega besedila ločita velika začetnica in končno ločilo.
Preprosto, kajne? Zdaj lahko z lahkoto preštejete vse povedi v tem besedilu.
Kaj je stavek?
Preden se lotimo stavka, pa je treba nekaj reči o glagolih. To so tiste besede, ki povedo, kaj nekdo dela ali kaj se dogaja. Pomensko so glagoli zelo močne besede, ki kot magnet k sebi vlečejo druge besede.
Zakaj imajo glagoli tako hecno ime?
Dobili so ga po stari slovanski besedi glagoliti, ki pomeni govoriti.
Primer te besede najdete v najstarejših slovenskih besedilih – Brižinskih spomenikih.
Tam je zapisano:
Glagolite po naz redka zloueza.
Če prevedemo: Govorite z nami malo besed.
Kratek izziv
Predstavljajte si, da zdaj, ko to berete, od zunaj zaslišite močan krik. Vas ne bi začelo zanimati, kaj se dogaja? Verjetno bi si zastavili cel kup vprašanj. Kdo kriči? Zakaj kriči? Na koga kriči? Kje kriči? Kako kriči? Ko bi našli odgovore na vsa ta vprašanja, bi dobili naslednjo poved:
- Zdajle zunaj pred gostilno neki moški kriči na lopova zaradi kraje kolesa.
Ali opazite glagol kriči sredi te povedi? Poglejte, koliko besed je ta glagol povlekel nase! Vse te besede, zbrane okoli osebne glagolske oblike, imenujemo stavek.
Enostavčne in večstavčne povedi
Zdaj pa že vidimo razliko med stavkom in povedjo! Najbolj zabavno pa je to, da lahko v poved stlačimo poljubno število stavkov.
Če je stavek tista skupina besed, ki se nalepijo na glagol, lahko sklepamo, da je število stavkov v povedi enako številu glagolov. Preverimo!
- Dežuje!
En glagol, en stavek in ena poved.
- Ali dežuje ali sanjam?
Dva glagola, dva stavka.
- Če dežuje, potem je najbolje, da takoj odidem, sicer bom domov prišel* povsem premočen, česar se res ne veselim, ker se me potem vedno loti prehlad, ki se ne neha še kakšen teden ali dva.
Sedem glagolov! Paziti je treba, saj je glagol včasih sestavljen iz več besed in ga zato štejemo kot celoto (bom prišel, bi se sprehodil). V tej povedi je skladno s tem pravilom sedem stavkov.
- Zdajle zunaj pred gostilno neki moški kriči na lopova zaradi kraje kolesa.
Veliko besed, a le en glagol in zato tudi en sam stavek.
povedi z enim samim stavkom imenujemo enostavčne,
ostale pa dvo-, tri- ali večstavčne.
Vejice med stavki
Vejice nam pomagajo, da daljšo poved lažje razumemo, v govoru pa nam nakažejo, kdaj se ustaviti in vdihniti. Če dobro pogledamo navedene primere, lahko opazimo osnovno pravilo – vejico postavljamo med posamezne stavke. Toda slovenski pravopis ne bi bil slovenski pravopis, če k preprostemu pravilu ne bi dodal še nekaj izjem. Obstaja namreč nekaj veznikov med stavki, ki so grozljivo alergični na vejice. Najbolj znan upornik med njimi je veznik in.
- Odšel sem domov in si skuhal čaj.
Tukaj imamo dva stavka, pa vendarle med njima ni vejice.
Več o neubogljivih veznikih smo pisali v naših preteklih člankih, zato ste vabljeni, da se jih lotite, če imate čas. Ste opazili vse stavke v tej povedi?
posebno spletno orodje za postavljanje vejic,
o katerem smo pisali pred tedni in preverili, kako dobro deluje.
(Rešitev objave na Facebooku in v današnjem e-glasilu: Stavkov je 5. Če ste prišli do kakšnega drugačnega rezultata, preberite cel blog, ne samo rešitve.)