Se je tudi vam kdaj zgodilo, da so se vam drugi južnoslovanski jeziki zdelo tako zelo domači, potem pa ste kar naenkrat naleteli na besedo, za katero se vam še sanjalo ni, od kod se je vzela?
Precej verjetno je na Balkan prišla skupaj z Osmani. Z njimi v naše sosedstvo nismo dobili le islama in bogate kulinarike (npr. bureka, sarm in baklave), ampak tudi celo zakladnico novih besed.
V srbščini npr. najdemo kar 8965 turcizmov. Zato ne čudi, da je nekaj turških izposojenk (pogosto preko drugih južnoslovanskih jezikov) pljusknilo tudi v slovenščino. Oblika besed se je po poti nekoliko spremenila, včasih pa tudi sam pomen.
Pojdimo za začetek malo v svet slenga!
Ljubezen med slengom in srbohrvatizmi se zdi skorajda večna. Med slengovskimi srbohrvatizmi pa se je znašlo tudi veliko takšnih, ki so v južnoslovanske jezike prišli iz turščine. Poglejmo nekaj primerov:
- Majmun (v turščini maymun) - opica
- Taman (v turščini tamam) - ravno prav
- Čoban (v turščini çoban) – pastir
- Ortak (v turščini ortak) – partner
- Papuče (v turščini pabuş) – copati, natikači
Zgornji primeri potrjujejo tezo, da so srbske, hrvaške, bosanske in črnogorske besede, ki jim nikakor ne moremo najti slovanskega izvora, pogosto turškega izvora.
»Jok, brate, odpade!« … je v priljubljenem filmu To so Gadi Jožeta Bevca nenehno ponavljala Meri (Milada Kalezić), za njo pa še cela Slovenija. Od kod se je vzel brate, nam je hitro jasno. Kaj pa jok? Uganili ste: v južnoslovanski prostor je prišel z Osmani, v turščini pa ne pomeni nič drugega kot: ne! |
Od slenga k resnejši literaturi
Na široko paleto turcizmov ste zagotovo naleteli tudi vsi resni ljubitelji jugoslovanske literature. Pomislimo le na dve kultni deli, ki turški izposojenki nosita že v izvornem naslovu:
- Ivo Andrić: Most na Drini – v izvirniku Na Drini Ćuprija
- Meša Selimović: Derviš in smrt
Od kod sta se vzela ćuprija in derviš (muslimanski mistik, menih) je na dlani … ali pa vsaj v Carigradu!
Iz turščine v knjižno slovenščino
Večina turških izposojenk je k nam torej prišla posredno. Najprej so jih za svoje vzeli Srbi, Bošnjaki, Hrvati … od njih pa smo jih posvojili še mi.
Če zgodbo še malo zapletemo, ugotovimo, da besed pogosto niso izumili niti Turki, ampak so jih tudi oni prevzeli – najpogosteje iz perzijščine ali arabščine.
Poglejmo na primeru.
Od kod se je vzela prva budala? Budala oziroma budalo smo si izposodili iz hrvaščine in srbščine. Ti so si jo izposodili iz turščine. Etimologi si niso povsem enotni, iz katere arabske besede jo je zaneslo tja. Možnosti sta dve:
Kakorkoli že, je beseda napravila dolgo pot, preden se je znašla tudi v slovenščini. |
Zdaj pa je že čas, da spoznamo še nekaj čisto knjižnih, nezaznamovanih slovenskih besed, ki so (posredno ali neposredno) v slovenščino prišle iz turščine!
ajvar, baker, baklava, čutara, džezva, divan, juriš, kalup, kava, kaviar, kiosk, koruza, šotor, torba, tulipan, turban, žep
Turške besede pa k nam niso potovale le preko Balkana! Turki so (bili) dovolj vplivni, da so kup besed ponesli tudi v ves zahodni svet:
|
So besede potovale tudi v obratni smeri?
Čeprav so bili predvsem Osmani tisti, ki so imeli velik vpliv na Balkan, pa tudi Turki niso bili imuni na vpliv južnoslovanskih narodov. Iz slovanskih vrst niso prišli le janičarji z velikim vezirjem Mahmudom Pašo Anđelevićem na čelu, ampak tudi nekatere turške besede.
Turki pravijo:
- višnji vişne,
- četi çete in
- kralju kral.
Ljubitelji turških nadaljevank boste gotovo našli še kakšno besedo, ki v turščini in slovenščini zveni podobno in ima podoben pomen. Vendar pa bodite previdni s prehitrim sklepanjem, da je beseda k nam prišla iz Turčije. Besede, tako kot ljudje in kulturni vpliv, potujejo v vse smeri.
Poglejmo primer:
- V turščini pravijo cigari sigara, v oba jezika pa je beseda prišla iz francoščine.
- Na poti v slovenščino je sicer naredila še ovinek skozi nemščino.
- V resnici so si tudi Francozi besedo sposodili – in sicer pri svojih sosedih Špancih.
Vas zanima izvor besed?
Če je zapis pritegnil vašo pozornost, ste zelo verjetno dober kandidat za ljubiteljskega preučevalca izvora besed.
Z izvorom besed se ukvarja veda, ki ji pravimo etimologija, vsi ljubitelji etimologije pa lahko svojo radovednost potešimo s pomočjo obeh slovenskih etimoloških slovarjev.
Če v njiju odkrijete še kak etimološki sladkorček turškega izvora, pa nam ga zaupajte v komentarju!
O izvoru besed smo pisali že pred tedni (namig: preizkusite se v kvizu).
Prihodnjič pa vas na našem blog čaka tradicionalni Leemetin bralni seznam s predlogi za branje to poletje.