Etimologija je po definiciji vsevedne Wikipedije znanstvena jezikoslovna veda, ki se ukvarja z izvorom besed v določenem jeziku. Beseda sama je grškega izvora, iz besede etimon, ki pomeni resničen, pravi, ter besede logos, ki pomeni beseda, govor, tudi mišljenje, razum, misel. Ko govorimo o etimologiji, govorimo torej o zgodovini besede in tudi besednih delov, ter poskušamo razložiti njihov izvor.

Prav tako je etimologija zabavna ideja za intelektualno popestritev prostočasja v obliki kviza, saj terja le malo zbranosti in kanček volje do nabiranja jezikoslovnih zanimivosti, saj so koristi takšnega miselnega izziva tako številne, da bi lahko bile tema enega čisto svojega kviza.

Izberite pravilni odgovor

Navodila so preprosta, naloga sama pa bo prijetno kravžljala (iz nemške besede »kräuseln«, kodrati) možgane. Pri vsakem vprašanju so na voljo štiri odgovori in seveda je pravilen samo eden, sicer pa vas kviz pravočasno opozori, kaj morate storiti.

1. vprašanje:

Slovenščina spada med slovanske jezike, ti pa v večjo skupino satemskih jezikov indoevropske jezikovne družine. Izraz indoevropski jeziki označuje jezike, razširjene od Evrope do Indije. Besede v slovenščini izvirajo iz številnih jezikov, nekatere so pa čisto naše. Katera beseda je slovenskega izvora?

a. potica

b. dovtip

c. gmota

č. ustava

2. vprašanje:

Vodka je v ruščini pomanjševalnica za katero pijačo?

a. vino

b. reko Volgo

c. vodo

č. viski

3. vprašanje:

V slovenščini imamo veliko izposojenk tudi iz grščine, npr. akademija, biologija, hormon, mimika, katedrala, simbol itd. Med spodnjimi besedami grškega izvora poišči vsiljivca!

a. logika

b. futon

c. organ

č. spora

4. vprašanje:

Iz katerega jezika prihaja ime za tulipan?

a. grščine

b. nizozemščine

c. nemščine

č. turščine

5. vprašanje:

Onomatopoija ni samo priročna rima na besedo etimologija, ampak tudi posnemanje naravnih glasov za doseganje slušnega učinka in bolj žive predstave, npr. štrbunk, čof, šment, plop, fuj, pst, ga ga, kikiriki, hov hov, mijau in še bi lahko naštevali, saj je repertoar res obsežen in mu skoraj ni konca. Takšnim besedam rečemo medmeti. Katera od naštetih besed, poleg besede šment, je obenem tudi samostalnik?

Odgovor:___________________

6. vprašanje:

Marija je še vedno najpogostejše žensko ime pri nas in ni čudno, da ima številne različice in izpeljanke. Katero od spodnjih imen pa NI izpeljanka imena Marija?

a. Marlena

b. Mirjam

c. Rita

č. Mirela

7. vprašanje:

Ena od besed, ki jih uporabljamo vsakodnevno, je beseda adijo, ki ima svoj izvor v latinski besedni zvezi ad deum. Mi vas pa sprašujemo po pomenu te besedne zveze:

a. ostani zdrav

b. k bogu

c. izkoristi dan

č. le vkup, le vkup

8. vprašanje:

Stavek dopolni z enim od spodnjih parov: Če ti je všeč _______________, naj ti povemo, da vsakodnevno uporabljaš tudi besede ______________ izvora, npr. klošar, afera, ansambel, bife, apartma, kamion, pomfrit, žur in tudi kreten, ki je prvotno pomenilo kristjana.

a. nemščina, nemškega

b. francoščina, francoskega

c. portugalščina, portugalskega

č. grščina, grškega

9. vprašanje:

Beseda knjiga izvira iz kitajščine – k’uen, v naše kraje pa je prišla prek turške besede kuinig. Pri nas rečemo tudi bukva, ki je zelo sorodna angleškemu poimenovanju za knjigo book, vir naj bi bil v indoevropejskih jezikih v povezavi z imenom drevesa bukve oz. zapisov na bukovem lesu. Kako pa knjigi rečejo Estonci?

a. könyv

b. livro

c. libro

č. raamat

10. vprašanje:

Na zemljevidu slovenskega jezika najdemo tudi mnogo prišlekov iz madžarskega jezika. Med njimi najdemo besede betežen, bunda, butara, čipka, gazda, orjak, soba, tolovaj. Katera pa je sopomenka poševne besede med naštetimi?

a. predpražnik

b. zastavonoša

c. poštar

č. razbojnik

11. vprašanje:

V zadnjem času v slovenski jezik prihaja največ besed iz angleščine, k temu je še posebej prispeval svetovni splet in »vse radosti«, povezane z njim. Ker postajajo del vsakdanje komunikacije, jezikoslovci zanje vseskozi iščejo ustreznice. Internet je dobil slastno slovensko različico medmrežje, server je postal strežnik, selfie je dobil ime sebek, a mu še vedno raje rečemo selfi. Kako pa smo poslovenili besedo glamping?

a. glampaža

b. glampanje

c. glampiranje

č. glamping

12. vprašanje:

Slovenci in nemško govoreči Avstrijci že več kot 1400 let sobivamo, zato ne preseneča, da je v slovenščino prišlo tudi veliko nemških besed. Zgodilo se je tudi obratno in slovenske besede najdemo tudi v pogovorni nemščini, ki se govori v vsej Avstriji. Najbolj znana takšna beseda je die Jause za malico oziroma prigrizek, izvira pa iz slovenske besede južina (kosilo). Vsekakor smo si jih mi veliko več izposodili iz nemščine, čeprav je večina pogovornih in ni del slovenskega knjižnega jezika. Takšne so recimo cajt, afna, cajtng, štala in šrauf, so pa med izposojenkami tudi pobalin, falot, rovte in krota. Sposodili smo si tudi besedo die Marille in nastala je lepa slovenska ...

a. marelica

b. marioneta

c. marmelada

č. marjetica

Strinjamo se, da kviz ni mačji kašelj in tudi ne mala malica. Vi se pa lahko strinjate, da je po toči zvoniti prepozno, če ste že prišli do te točke, in za dežjem vedno posije sonce. Pravilne odgovore in dodatne razlage lahko preverite pri vsakem »Leemeta, pomagaj!« pod zadnjim možnim odgovorom.

Veselite se novih spoznanj. Če pa tukaj niste našli nič novega, ste zagotovo utrdili snov.

Prihodnji teden prihaja na naš blog splošna nepismenost.