Najboljše pri današnjem članku in članku iz prejšnjega tedna je to, da lahko vse nasvete uporabite že v naslednjih 10 minutah. Ne samo da jih boste lahko – morda jih boste celo morali!

V prvem članku z nasveti za pisanje e-sporočil smo namreč ugotavljali, kaj napisati v polje Zadeva, zakaj je pomembno že v uvodu jasno napisati, zakaj pišemo, kako pozdravimo in kako na psihično zdravje prejemnikov delujejo e-sporočila brez odstavkov. ​

Danes bomo pod drobnogled vzeli še vikanje, vejico za Lep pozdrav in kaj morate narediti, tik preden pošljete e-sporočilo.

Vikanje

Na splošno se priporoča, da predvsem v poslovnih e-sporočilih (še posebej pa, ko ne gre za bližnji odnos) naslovnika vikamo. Pri tem se izogibamo t. i. polvikanju (predvsem žensk – npr. »Pozdravljena, gospa Novak«, »Javite mi, prosim, kako ste opravila« itd.). Prav tako spoštovanja ne bomo zmanjšali z uporabo priporočene male začetnice

• vi/vas namesto
• Vi/Vas.

Če ste že izbrali vikanje s t. i. socialno veliko začetnico, se takšnega načina držite čez celotno besedilo. Vsekakor pa se v velikem loku izognite rabi samo velikih črk, saj so moteče za branje in z njimi ustvarjate vtis kričanja. Ne uporabite več kot enega ločila naenkrat (npr. »!!!« ali »!?«) in v uradni korespondenci tudi ne t. i. emotikonov (smeškov, pomežikov, srčkov itd.), ki jih raje prihranite za spletne klepetalnice in svojo ženo/moža/poštarja.

Preveč strokovno izrazoslovje, tujke in kratice naj bodo namenjene samo tistim, ki jih bodo zagotovo razumeli in jih z njimi ne bomo spravljali v zadrego.

Zagotovo ni odveč opozoriti, da so e-sporočila ne glede na vsebino prav tako odraz nas samih, zato je pomembno, da se poleg jasnosti sporočanja, strukturirane oblike ter dobre pismenosti držimo tudi prijaznega in vljudnega načina komuniciranja. Saj veste, lepa beseda lepo mesto najde, zato ni odveč uporabiti tudi »prosim« in »hvala«. Negativno ali celo sovražno nastrojenim sporočilom  prav tako grozi, da nanje ne boste dobili odgovora – vsaj ne tako hitrega, kot bi si ga želeli.

Lep pozdrav – vejica DA ali NE?

Tako kot smo pozdravili na začetku, je prav, da se na koncu tudi ustrezno poslovimo. Največkrat uporabimo kar manj formalen »Lep pozdrav« ali »Lep dan še naprej« itd., pri čemer sta oba povsem pravilna in ustrezna (manj ustrezen bi v poslovni komunikaciji bil le LP). Čeprav je raba ločila za pozdravom prišla pošiljateljem v naravo, je veljavna pravopisna raba ne predvideva. Raba vejice pri »Lep pozdrav, Matjaž« tako ni utemeljena, zato je ustrezneje napisati:

• »Lep pozdrav

Matjaž«

Tik preden e-sporočilo pošljete ...

Naslovniki e-sporočil neradi beremo zatipkane besede, zato poskrbite, da boste pred pritiskom gumba Pošlji za seboj vse skupaj še enkrat prebrali, morda se k besedilu vrnete tudi po krajšem premoru ali premisleku, če ste v sporočilo res vključili vse, kar ste nameravali, tudi morebitne priloge. Znova preverite tudi imena vseh vključenih naslovnikov. Verjetno bi se kdo, katerega ime ste v sporočilu napisali narobe, lahko počutil – vsaj za kratek trenutek – užaljeno.

• Pozdravljeni, Sša,

ste prejl moj dopis ki sem ga poslla včerj?

Če nimate vnaprej določenega podpisa v e-sporočilih, ne pozabite pripisati svojega imena in (kadar z naslovnikom nista v prijateljskem odnosu) še priimka. Če je ustrezno, dodajte v podpis ime podjetja ali organa, kjer delate, lahko tudi funkcijo, ki jo opravljate. Vsak elektronski naslov namreč še ni zagotovilo, da vas bodo prepoznali kot verodostojnega pošiljatelja.