V decembru nam vsaj tri stvari zagotovo ne uidejo:

• vonj po medenjakih in cimetu,
• film Sam doma 1, 2, 3 … in
• pošiljanje voščilnic.

Ne glede na to, ali se poslužujete izdelovanja in pošiljanja voščilnic po pošti ali pa za to uporabite sodobno, naprednejšo tehnologijo (SMS, elektronsko sporočilo, sporočilo, poslano po različnih družbenih omrežjih), vam bodo v vsakem primeru prišli prav kratki nasveti za pisanje voščil v nadaljevanju. 

Kako pravilno zapišemo datum, je prav božič ali Božič in bi morali napisati božično-novoletni ali božičnonovoletni prazniki?

V nadaljevanju vam predstavljamo nekaj koristnih napotkov za (predvsem pravopisno in slovnično) popolna voščila.

Voščimo ali čestitamo?

Čeprav imata na prvi pogled glagola čestitati in voščiti podobno pomensko polje (izražamo dobre želje in misli), obstaja med njima precejšnja razlika.

• Čestitati pomeni izraziti komu veselje nad pomembnim dogodkom, uspehom. Čestitamo torej takrat, kadar ima oseba za določeno dejanje, uspeh, podvig zasluge (za diplomo, zmago, ob dnevu žena, ob pomembni življenjski prelomnici ali dogodku …).
• Voščiti pomeni izraziti komu dobre želje ob prazniku – za rojstni dan, god, praznike (velikonočni, božično-novoletni …).

Ob božično-novoletnih praznikih pišemo voščilnice, v katerih v obliki voščila izrazimo dobre želje.

Vrste voščilnic: papir, telefon ali računalnik?

Priznajmo si, da je voščilo veliko lažje in hitreje napisati po SMS-u ali elektronski pošti.

Če se odločite za običajne voščilnice v papirnati obliki, pri vsebini pazite na:

• pravilen zapis kraja in datuma – nestično (npr. Velenje, 3. 12. 2019),
• slovnična in pravopisna pravila (vejice, pike in velike začetnice – zlasti pri rabi zaimka VAM, ki v zasebnih voščilih izraža kolektivnost in se zato piše z malo začetnico),
• podpis (iz podpisa naj bo jasno razvidno, kdo je tvorec).

Dobre želje lahko izrazimo tudi s pomočjo SMS-ov. Dobro je, da prejemnika v sporočilu nagovorite (čeprav pošljete isto voščilo več prejemnikom), saj s tem voščilo naredite bolj osebno. Lahko se zgodi, da prejemnik voščila vaše telefonske številke nima shranjene v svojem imeniku, zato voščilu dodajte podpis. Vsakemu sporočilu poskušajte dodati »osebno noto«.

Elektronska sporočila so predvsem v poslovnem svetu glavni pripomoček pri pisanju voščil. Izogibajte se polnjenju nabiralnikov svojih prejemnikov z verižnimi sporočili, praznimi in velikokrat »prebavljenimi« verzi. Pazite, kako izpolnjujete polja elektronskih sporočil: prejemnik, kopija in skrita kopija. Glavni prejemnik vašega voščila vidi, komu vse ste sporočilo poslali. Tudi vsi prejemniki, ki so navedeni v kopiji, vidijo, komu ste sporočilo poslali.

Imena praznikov – velika ali mala začetnica?

Slovenski pravopis (2001) narekuje, da se vsi prazniki v slovenskem jeziku pišejo z malo začetnico (novo leto, dan državnosti, sveti trije kralji), razen če je njihova sestavina lastno ime (Prešernov dan, Martinova sobota, Marijino vnebovzetje). Tudi prazniki, kot so silvestrovo, martinovo, gregorjevo, valentinovo, se pišejo z malo začetnico. Gre za samostalnike, tvorjene iz pridevnikov, ki se končujejo na -ov.

božič ali Božič?

V zadnjem času pa lahko v voščilih zasledimo pisanje nekaterih praznikov z veliko začetnico, čeprav pravopis temu nasprotuje – božič : Božič. Je to napačno?

Strogo gledano ne. Če kot tvorci voščila čutimo do praznikov, skupnosti, predmetov, duhovnih bitij posebno globoko spoštovanje in naklonjen odnos, jih lahko zapišemo z veliko začetnico, drži pa, da se v rabi veliko pogosteje pojavlja zapis z malo začetnico.

Božično-novoletni prazniki

Ena pogostejših besedotvornih napak, ki je povezana s pisanjem voščil, je zagotovo zloženka božično-novoletni (prazniki, dnevi).

Gre za priredno zloženko, katere prva sestavina ni okrnjena in obe sestavini sta v pomensko enakovrednem razmerju, kar zaznamuje vezaj (in). Priredne zloženke, pisane z vezajem, pišemo stično, torej: božično-novoletni in ne božičnonovoletni.