Nekateri jezikovni spodrsljaji se ti pač vtisnejo v spomin. Ko so ob planiški zmagi Petra Prevca pred dvema letoma prijatelji naše sodelavke Martine, zbrani ob televiziji, skakali od veselja, je eden od njih navdušeno vzkliknil: »Za to zmago bi mu najraje osebno voščil.« Ko ga je Martina vprašala, zakaj, jim je ta še bolj navdušeno odgovoril: »Ker mu jo od srca privoščim!«

Ni dvoma, da je omenjeni navdušenec Petru Prevcu zmago privoščil, toda ali se je tudi pravilno izrazil? Bi moral našemu skakalnemu šampionu za zmago voščiti ali čestitati?

Čestitke in voščila

V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je zapisano, da se:

• čestita, če se komu izrazi veselje nad pomembnim dogodkom, uspehom;
• vošči pa, če se izrazi dobre želje.

Petru Prevcu bi naš navdušenec moral za zmago torej čestitati.

Čestitka, če gre za zasluge

• Čestitamo praviloma za stvari, za katere ima oseba, ki ji čestitamo, zasluge: za opravljeno diplomo, za poroko, k napredovanju, za rojstvo otroka, k pomembnemu življenjskemu jubileju, denimo k zlati poroki.
• Slovenci si lahko čestitamo tudi za dan državnosti ali za dan samostojnosti in enotnosti ter sprejemamo čestitke od drugih.
• Čestitamo tudi za dan žena, saj so si ta dan ženske izborile ob koncu devetnajstega in na začetku dvajsetega stoletja.
• Čestitamo lahko tudi prijateljem za rojstni dan, čeprav imajo zanj (za njihovo rojstvo) zasluge predvsem starši.

Voščilo, če gre za dobre želje

• Voščimo pa, kot že zapisano, če nekomu izrazimo dobre želje. Denimo za novo leto, božič, veliko noč ali kak drug praznik.
• Voščimo lahko tudi za rojstni dan ali god.
• Vsak dan pa lahko voščimo dobro jutro ali dober večer, ob odhodu pa zbogom in srečno pot.

Za novo leto in božič voščilnice, ne čestitk

Ob novem letu ali za božič pošiljamo voščilnice, ne čestitk. To Evropejci počnemo že dobrega pol tisočletja. Po predvidevanjih voščilnice izhajajo iz 15. stoletja, ko so redovnice svojim dobrotnikom pošiljale na roko napisana voščila. Prve tiskane novoletne voščilnice so se pojavile v 20. letih 19. stoletja na Dunaju, v Sloveniji pa v drugi polovici 19. stoletja.

Pa vi? Še pišete voščilnice ali samo še pošiljate SMS-e? Mi smo se tudi letos držali tradicije, kot lahko vidite na tej fotografiji.