Brezplačen

Hitri izračun cene

x

4
71
Slovnica / 06. Maj 2022

Najbolj pogoste napake v slovenskem jeziku

Katere so najbolj pogoste in najbolj boleče napake pri rabi našega jezika? Katere vas najbolj zmotijo in ali morda tudi sami kdaj napačno uporabljate slovenski jezik?

Poleg klasičnih slovničnih napak smo primere narobe-pisja poiskali tudi na družbenih omrežjih. Kdo so avtorji, pa naj ostane skrivnost.

 

Ob jedači poglobi se Muri v mačje časopise, vse prebere, brez razlike, tudi vejice in pike

Če maček Muri uporablja Facebook, pogosto ne more prebrati kaj dosti vejic in pik, saj je ena najpogostejših napak prav odsotnost rabe vejic, opazili smo tudi cele odstavke brez enega samega ločila.

Če si je kaj takega v romanu Ulikses lahko privoščil James Joyce – Penelopin monolog na 50 straneh je brez ločil – je najbolje, da se navadni smrtniki držimo pravil, ki pa jih ni malo.

Osnovno pravilo se glasi: »Pred ki, ko, ker, da, če vejica skače.« Že z upoštevanjem tega bi se znebili največjih napak, za bolj »napredno« rabo pa preberite Vas mučijo vejice? 1. del in 2. del.

Preizkusite tudi orodje za postavljanje vejic: Vejice 1.0., ki je 94-odstotno uspešno. Prekopirajte svoje besedilo, program pa bo odvečne vejice označil z modro, manjkajoče pa s sivo.

 

Kako uporabljamo predloge s/z in k/h

Tudi tukaj imamo pogosto težave, a so pravila manj obsežna. Veliko lahko naredimo po posluhu, ki se nam izostri z branjem.

Predlog s: pišemo ga pred besedami, ki se začnejo na črke t, s, h, š, k, f ,c, p in č. Da si jih zapomnite, si lahko pomagate s stavkom: Ta suhi škafec pušča

Predlog z: pišemo ga pred vsemi ostalimi črkami.

Predlog h: pišemo ga pred črkami g in k.

Predlog k: pišemo ga pred vsemi ostalimi črkami razen pred g in k.

 

Dvojina – le zakaj ne?

Slovenščina je eden redkih jezikov, ki pozna dvojino kot enega od slovničnih štetij. To posebnost si delimo recimo s staro grščino in sanskrtom pa z lužiško srbščino. Da, nekaj nas je (še) takih, a večina preskoči z ednine na množino brez vmesnega postanka.

 

Uporabljajmo dvojino, saj je dragocena in nam omogoča obogateno rabo jezika.

 

Na družbenih omrežjih je opaziti, da je največ težav pri uporabi dvojine za srednji spol:

Napačno: dva kolesa, dva kosila ...

Pravilno: dve kolesi, dve kosili ...

 

Pa tudi pri samostalnikih ženskega spola:

Napačno: dve knjige, dve solate ...

Pravilno: dve knjigi, dve solati ...

 

Pri moških samostalnikih se je težje zmotiti:

Dva stola – le redki bi rekli dva stoli. wink

 

(Z)mešanica vikanja in tikanja

Napaka, ki jo opazimo tudi v poslovni komunikaciji, je polovično vikanje. Odločiti se moramo, ali bomo osebo vikali ali tikali, in se nato držati pravil. Tudi to je ena od posebnosti našega jezika.

Napaka je posebej opazna, kadar nagovarjamo osebe ženskega spola:

Ali boste prišla? ⇒ Začnemo z vikanjem, potem pa preklopimo na tikanje.

Pravilno je: Ali boste prišli? ne glede na to, ali nagovarjamo moškega ali žensko.

 

Več o pravilih si preberite v prispevku Vikanje – kdaj in kako?

 

Rodilnik in tožilnik

Prevečkrat smo opazili tudi neuporabo rodilnika. O čem govorimo? Pri glagolih s predmetom v tožilniku moramo ob zanikanju (ne!) uporabiti rodilnik:

Napačno: Nisem jedel solato.

Pravilno: Nisem jedel solate.

 

Napačno: Majo nisem videla že sto let.

Pravilno: Maje nisem videla že sto let.

Več o tem si preberite v Leemetinem prispevku Ne obvladam rodilnik! in ga obvladajte. wink

 

Kdaj uporabiti namenilnik in kdaj nedoločnik?

Namenilnik prepoznamo po tem, da se konča na -t ali -č in se uporablja ob glagolih premikanja:

Odhitel se je žogat na igrišče. / Grem napisat rešitev na tablo.

Nedoločnik pa se konča na -ti ali -či in stoji za vsemi ostalimi glagoli, ki izražajo željo, nujnost, dovoljenje:

Jutri moraš opraviti izpit. / Želim si postati zdravnik.

 

Več o rabi namenilnika in nedoločnika.

 

Facebook slovnica

Za konec še nekaj najpogostejših napak z družbenih omrežjih:

  • Napačen zapis besed, kot so: slatki namesto sladki, »lep kod slika« namesto »lep kot slika«, delavna doba namesto delovna doba, domol namesto domov ...
  • Manjkajoča črka »j« v besedah, kot so življenjski, stanovanjski, najbolj ...
  • Pisanje skupaj in narazen: ne bo ni isto kot nebo, »najbolj« se napiše skupaj in ne »naj bolj« ali celo »naj bol« ...
  • Uporaba oblike »Ali greve na kavo?«, namesto »Ali greva na kavo?«, ki jo uporabljajo osebe ženskega spola, ko nagovarjajo drugo osebo istega spola. Auč.

In še čisto za konec, napaka, ki res očitno razgali neznanje slovenskega jezika. Ste že gdaj opazili, da gdo piše takole? Da, mi tudi.

Besedi kdaj in kdo se začneta s črko »k« in ne »g«!

 

 

Če se napakam, ki smo jih nanizali, izogibate, vam lahko le čestitamo. smiley Slovenska slovnica ni enostavna in skoraj vsakdo se kdaj tudi zmoti. A napake poskušajmo prepoznati in odpraviti.

Skrbimo za slovenski jezik, spoštujmo pa tudi druge jezike in jih uporabljajmo tako, kot je treba.

 

 

Podobni članki

04. November 2022
Sinonimni slovar slovenskega jezika, Odzadnji slovar, Slovenska vezljivost, Sprotni slovar slovenskega jezika
Zanimivosti
4 MIN
21
pogled
Vsak jezik ima nekaj jezikovnih priročnikov. Največkrat pogledamo v slovarje in prevajalnike, še posebej, če potrebujemo besede v...
19. April 2019
piši, govoriš, zapisovanje srbskih imen, imena v Srbiji,
V središču
3 MIN
47
pogled
Spoznata se Džejms Bond in Žan Klod Van Dam. »Jaz sem Bond, Džejms Bond.« »Jaz sem Dam. Van Dam. Klod Van Dam. Žan Klod Van Dam....