Moram prepisat ali prepisati nalogo? Andrej pride iskat ali iskati knjigo? Hočem skakati ali skakat? V naravo grem razmišljat ali razmišljati? Imam nekaj za povedat ali povedati?

Najbrž ga ni junaka, ki v slovenščini ne bi imel težav z nedoločnikom in namenilnikom. Menite, da ste pri tem izjema? Potem vas prosimo za razumevanje (in potrpljenje).

Za vse ostale pa smo tokrat pripravili blog, s katerim bomo poskrbeli, da bo s slovenščino vsaj ena preglavica manj. 

Nedoločnik in namenilnik

Najprej si poglejmo, kdo sta pravzaprav osrednja junaka današnjega bloga.

• Nedoločnik je glagolska oblika, ki se konča s končnico -ti ali -či (teči, spati).
• Namenilnik pa je glagolska oblika, ki se konča na -t ali -č (teč, spat).

Kdaj uporabiti nedoločnik in kdaj namenilnik?

Tukaj je, ne boste verjeli, jezik na naši strani. Torej na strani uporabnikov, govorcev. Obstaja namreč samo eno pravilo, ki ga moramo upoštevati, pa bomo nedoločnik in namenilnik vedno uporabljali pravilno.

To je vsa umetnost.

Kako določimo glagole, ki izražajo premikanje?

Zelo preprosto. Razberemo jih že iz njihovega pomena. V uvodnem odstavku smo ju podčrtali: pride in grem.

Zato so pravilni naslednji stavki:

• Nalogo moram prepisati. (nedoločnik)
• Andrej pride iskat knjigo. (glagol premikanja --> namenilnik)
• Hočem skakati. (nedoločnik)
• V naravo grem razmišljat. (glagol premikanja --> namenilnik)
• Imam nekaj za povedati. (nedoločnik)

Zmedo dela pogovorni oziroma kratki nedoločnik, ki pa je res samo pogovorna oblika in ga v knjižni slovenščini ne smemo uporabljati. Takšen je npr. »začnem delat«.