Slovenske besede so sestavljene iz samoglasnikov in soglasnikov. Ti se izmenjujejo in zelo pogosto se skupaj držita kar dva soglasnika.

Kaj pa se zgodi, ko trčita dva samoglasnika? Se lahko stisneta skupaj in sobivata ali ju pisno in ustno loči soglasnik j? O tem smo se razpisali v današnjem članku. 

Kako se srečata samoglasnika?

V tujih jezikih je kopičenje samoglasnikov povsem običajno, vsaj v pisni obliki.

V slovenščini pa se srečanje dveh samoglasnikov ne zgodi zelo pogosto, če pa se že, se navadno iz dveh razlogov:

• pri prevzemanju besed iz tujih jezikov,
• pri tvorjenkah.

Prevzete besede

Ko se besede prevzamejo iz tujega jezika, se lahko v slovenščino usidrajo kot citatne, polcitatne ali podomačene besede.

Pri citatnih besedah se v celoti ohranita zapis in izgovor tuje besede, zato se samoglasniki tudi v slovenskih besedilih med seboj dobro razumejo.

• au pair, sauvignon, bungee jumping, cheeseburger, duty free, halloween, queer, perpetuum mobile

Polcitatne prevzete besede se delno prilagodijo pravilom slovenskega jezika. Ohrani se zapis, izgovarjava in pregibanje pa se prilagodita slovenskemu jeziku.

• rousseaujevski, faustovski, renault

Podomačene besede pa se v celoti, pisno in govorno, prilagodijo slovenščini, zato jih sploh ne dojemamo več kot tujke.

Rezultat trka dveh samoglasnikov

Ko ima tuja beseda, iz katere je slovenska podomačena, skupaj dva samoglasnika, je rezultat lahko:

• samoglasnika ostaneta skupaj: idealen, materialen, olimpionik, specialist, radiator, radio, video, studio, hiat, Daniel, diabetik, triatlon, memorial, trio, racionalen, biografski
• med samoglasnika se vrine soglasnik j: amonijak, materija, olimpijada, olimpijec, milijon, afrodizijak, manijak, misijonar, škorpijon, Marija, Italija, harmonija, ideja
• dva enaka samoglasnika se združita v enega: gral, biftek, evergrin, spidvej, splin, vikend

Hjoj, mar ne obstaja neko pravilo?

Če ste pozorno prebrali zgornje primere, ste lahko opazili nekaj čudnega:

• materija – materialen
• olimpijada, olimpijec – olimpionik

Ni natančnega pravila, kdaj se med samoglasnika v pisni obliki vrine soglasnik j, saj je prevzemanje besed nepredvidljivo. Na zapis ima pomemben vpliv raba.

Nekatere besede so se ustalile v zapisu brez soglasnika j, čeprav ga pri izgovoru slišimo: stadion, radio, studio, biologija.

Primerjamo lahko tudi različice imen: Danijel – Daniel, Dean – Dejan, Lea – Leja, Mia – Mija.

Tvorjenke

Pri tvorjenkah se lahko zgodi, da se pripona konča, korenski del besede pa začne s samoglasnikom:

• zaarati, poostriti, zaapneti, kontraadmiral, protiimperialist, antialkoholik, antialergijski, neenakopravnost, priigrati, vseeno, preobjesti, triindvajset …

V teh primerih se soglasnik j ne vrine med samoglasnika, besede pa imajo pogosto dva naglasa.