Kako sklanjamo imena tipa Nea, Patricia

Ženska imena, ki se končajo na dva samoglasnika (Nea, Patricia, Lea), sklanjamo tako kot ženske samostalnike, ki se končujejo na soglasnik in -a → mama, Maja, Suzana. Pri sklanjanju se spreminja samo končnica:

• Na sestanek ni bilo Nee/Suzane.
• Pogovarjali smo se o možnostih nastanitve pri Nei/Suzani.

Tovrstna imena nam povzročajo težave, ko jih postavimo v rodilnik dvojine in množine.

Poglejmo, zakaj.

• Ne poznam veliko Suzan.
• V življenju sem spoznala vsaj deset Maj.

Ugotovimo, da se tovrstna imena sklanjajo z ničto končnico.

⇒ Kako bi pregibali imeni Tea in Patricia v enakih skladenjskih položajih?

• Ne poznam veliko Te.
• V življenju sem spoznala le pet Patrici.

Zagotovo ste izbuljili oči, ker sta navedeni obliki seveda zelo nenavadni in nerazumljivi, zato pri teh imenih osnovi dodamo -j-.  Pravimo, da samostalniku podaljšamo osnovo.

• Ne poznam veliko Tej/Patricij.

Tovrstnemu podaljševanju osnove se v drugih sklonih in številih izogibamo, saj so oblike nestandardne in manj običajne.

• Ne poznam veliko Tej/Patricij.

Kako tvorimo svojilne pridevnike – Nein ali Nejin

Svojilne pridevnike iz ženskih imen, ki se končajo z dvema soglasnikoma, tvorimo s pripono -in. Preprosto, kajne?

⇒ Suzana → Suzanin.

Tvorba svojilnega pridevnika se zaplete pri nekaterih ženskih imenih, saj je oblika odvisna od končnega samoglasnika:

1. Če se osnova v imenovalniku končuje na izgovorjeni samoglasnik -i, ki je lahko izražen s črko -i ali -y, se pri svojilnem pridevniku podaljša z -j- (Livia – Livijin, Pia – Pijin).

2. Če se osnova v imenovalniku končuje na samoglasnik e, o, a ali u, se osnova pri tvorbi svojilnega pridevnika neobvezno podaljšuje z -j- (Tea – Tein/Tejin, Noa – Noin/Nojin).

Težave pišočim povzroča predvsem ta neobvezna podaljšava (2. točka).

Zakaj?

Predstavljajte si osebi ženskega spola: Neo in Nejo. Postavimo imeni v obliko za svojilni pridevnik;

1. Nea → Nein avto se je pokvaril. ALI Nejin avto se je pokvaril.

2. Neja → Nejin avto se je pokvaril.

Ugotovimo, da lahko iz različnih imen tvorimo enaka svojilna pridevnika. Posledično samo iz oblike za svojino ne moremo predvideti osnovne oblike imena, zato se v rabi kaže vedno večja težnja po ohranitvi izhodiščnega imena (brez podaljšave).

Kateri možnosti smo naklonjeni Slovenci – podaljšati ali ne podaljšati

Pravopisna komisija pri ZRC SAZU je med slovensko javnost posredovala anketo, v kateri so želeli preveriti, kakšna so stališča Slovenk in Slovencev do zapisovanja glasu -j v svojilnih pridevnikih iz imen, ki se končajo na samoglasniške sklope.

Rezultati ankete so pokazali, da se večina anketiranih pri pisanju ne odloči za podaljševanje osnove – tako te, ki osnovo neobvezno podaljšujejo (tip Lea), kot tiste, ki osnovno obvezno podaljšujemo (tip Lia).

Rezultati ankete so nazorno prikazani na spodnjem grafu. 

Vir: Anketa o sklanjanju lastnih imen in tvorbi pridevnikov (junij 2019)

Kako svojilne pridevnike tvorite vi?

Ugotovili smo, da je tvorba svojilnih pridevnikov iz ženskih imen med pišočimi zelo neustaljeno področje. Imena, ki se v imenovalniku končujejo na samoglasnik e, o, a ali u, lahko poljubno podaljšujemo z -j-.