Brezplačen

Hitri izračun cene

x

BLOG

Praktični in hudomušni nasveti za učinkovito rabo jezika

  • Slovenski pravopis
/ 27. April 2018
4
MIN

Lektoriranje ali Zakaj je dober lektor zlata vreden?

Pisati znamo vsi, kajne? No, pri tem pa obstajajo tudi takšni ljudje (ne boste verjeli!), ki odkrijejo vsako napako, ki jo naredite pri:

  • pisanju pomembni stranki,
  • sestavljanju ponudbe za povpraševanje,
  • vnašanju besedila na svojo spletno stran.

Tem čarodejem pravimo lektorji. smiley

Nekatere napake sicer opazimo/opazijo tudi navadni smrtniki, recimo tisto, ali pošiljamo pozdrave iz morja ali z morja.

Kako pa je z veznikom in in vejico? So deleži visoki ali veliki? Se dogodek odvija ali poteka?

Na prvi pogled preprosti primeri, ki pa marsikomu povzročajo preglavice. No, lektorjem jih vendarle povzročajo malce manj. Poglejmo si čisto prave lektorske odgovore na zgornje in druge primere. smiley

Kaj lektoriranje sploh zajema?

Delo lektorja pokriva številna področja in spada med zahtevnejše jezikoslovne naloge. Kaj natančno lektor sploh počne, najdete tudi v tem članku pod zmoto številka 6.

Ker se v slovenskem jeziku sporazumevamo vsak dan, pogosto pozabimo, da lahko zaradi neznanja, površnosti ali hitrosti pisanja naredimo bolj ali manj hude jezikovne napake.

Pri pisanju se namreč pogosto osredotočamo predvsem na vsebino. Četudi se trudimo in besedilo, ki smo ga napisali, večkrat preberemo, določene napake pogosto spregledamo ali pa jih niti ne zaznamo.

V nadaljevanju članka lahko preverite, ali tudi sami počnete katero od najpogostejših napak, ki jih dober lektor hitro odkrije.

Nepravilno stopnjevanje pridevnikov

Pridevnike lahko stopnjujemo dvostopenjsko (lep, prelep) in tristopenjsko.

Če jih stopnjujemo tristopenjsko, imamo na voljo dve možnosti: stopnjevanje z obrazili (lep, lepši, najlepši) in s prislovi (zelen, bolj zelen, najbolj zelen).

Pri tistih, ki jih lahko stopnjujemo na oba načina, ima vedno prednost stopnjevanje z obrazili.

  •  Čas izkoristite za prijetnejša opravila. (prav)
  •  Čas izkoristite za bolj prijetna opravila. (narobe)

Delež – visok ali velik?

Delež je velik ali majhen, ne more pa biti niti visok niti nizek – takšna raba izhaja iz angleščine.

  • Delež otrok s prekomerno telesno težo se povečuje. (prav)
  • Delež otrok s prekomerno telesno težo se povišuje. (narobe)

Vezaj in pomišljaj

Včasih slišimo, ko kdo govori o »kratki« in »dolgi« črtici. Z drugimi besedami gre za vezaj in pomišljaj, ki ju večina v praktični rabi ne ločuje. Pogosto ju zamenjujemo, na letakih, ki jih prejemamo po pošti, pa lahko skoraj vsakodnevno opazimo, da je vezaj kar izpuščen. Enako velja za trgovine, ki v času znižanj objavljajo nore popuste, pozabijo pa na vezaje.

Primeri rabe vezaja:

  • Izkoristite kar 25-% popust. (prav)
  • Izkoristite kar 25-odstotni popust. (prav)
  • Izkoristite kar 25 % popust. (narobe)

Primer rabe stičnega pomišljaja (za odnos od–do):

  • Železnica Dunaj–Trst (prav)
  • str. 20–25 (prav)
  • 1991–2010 (prav)

Zapis datuma

V slovenščini zapisujemo datum samo na en način – nestično in nikakor drugače.

  • Danes je 31. 1. 2018 (prav)
  • Danes je 31.1.2018 (narobe)

Če mesec navedemo z besedo, je treba paziti na naslednje:

  • Danes je 31. januar. (prav)
  • Danes je 31. januarja.  (narobe, saj sporočamo samo, kateri dan v mesecu je, zato lahko ostane v imenovalniku)

Če bi datum zapisali v naslednji obliki, pa mesec zapišemo v rodilniški obliki:

  • V Celju, 31. januarja 2018 (tukaj izrecno navajamo, kdaj se bo/je kaj zgodilo)

Raba predlogov

Vrnimo se k uvodnemu vprašanju. Pozdrave lahko pošiljamo iz morja ali z morja, vendar je pomenska razlika velika.

  • Če pošiljamo pozdrave iz morja, to pomeni, da smo medtem v morju in mahamo iz njega.
  • Kadar pa smo na morju in pišemo razglednico ali SMS-sporočilo, pošiljamo pozdrave z morja.

Slogovni popravki

Lektorji poleg slovničnih in pravopisnih napak popravljajo tudi slog. Tukaj so odstopanja med lektorji precejšnja.

Nekateri lektorji namreč menijo, da se njihova prizadevnost odraža v številu popravkov. Toda vsak lektor ve, da je lahko število popravkov na strani odraz kakovosti ali količine. Stremeti bi morali h kakovosti, če pa si prizadevamo za količino, lahko na različne načine povečamo število sprememb.

Enega od načinov predstavljajo slogovni popravki, kot sta:

  • kasneje – pozneje,
  • zopet – spet.

Pogosto gre za pretirano puristično početje, ki ga mnogi utemeljujejo kot odklon od vpliva južnoslovanskih jezikov. Vsak lektor ima torej svoj slog, toda vsi bi morali slediti zlatemu pravilu in popraviti samo tisto, kar znajo avtorju besedila ali prevajalcu tudi utemeljiti in s čimer besedilo dejansko tudi izboljšajo.

Vejica pred »in«

Se spomnite, kako so nam v osnovni šoli zabičali: »Pred ki, ko, ker, da, če vejica skače«? To sicer še vedno drži, a vejica v slovenščini skače še marsikje drugje, tudi pred veznikom in

  • Njegovo ime se pojavi samo enkrat, in sicer v uvodnem delu besedila.  (Vejica vedno stoji pred veznikom in sicer, saj gre za pojasnjevalno priredje.)
  • Preveri, kdaj bo sestanek, in bodi točen. (V tem primeru in povezuje dva stavka, med katerima je odvisnik nižjega reda.)

Vse omenjene napake v besedilu današnjega članka bo dober lektor opazil tudi, če ga zbudite ob dveh zjutraj. Lektorsko oko sicer opazi še številne druge napake, ki se drugim spretno izmuznejo.

Ti strokovnjaki vedo na primer tudi, da je besedila treba lektorirati (ne pa potrebno lektorirati). In da je zdaj treba še malce na zrak. Navsezadnje je danes državni praznik. smiley

Mimogrede: v uvod svojega članka, ki ste ga prebrali v e-pošti ali omrežju Facebook, smo skrili 12 napak. Ste našli vse?

Vam je bil članek všeč?

Podobni članki