Poznate tistega, ko se dva prevajalca utapljata in eden vpraša drugega:
»Ali znaš plavati?«,
pa mu ta odgovori:
»Ne, to ne, znam pa poklicati na pomoč v treh jezikih!«?
Nekatere šale o prevajalcih morda niso daleč od resnice, a v tokratnem prispevku bomo govorili o nečem drugem.
Predstavili vam bomo 10 zmot o prevajalskem poklicu in prevajanju, ki so se v zadnjih letih bolj ali manj razširile. Te ene nasmejijo, druge razjezijo, spet tretjih sploh ne ganejo.
Po branju nam sporočite, kam bi uvrstili sebe in ali smo kakšno hudo zmoto (ki to sploh ni!) izpustili.
Zmota št. 1: prevajalci so slovar na dveh nogah
Naj se sliši še tako neverjetno, tudi prevajalci ne poznamo prevodov prav vseh besed. In čeprav najpogosteje večino besedila res prevedemo brez uporabe slovarja, se ta v naših rokah znajde pogosto.
V njem iščemo tudi primere rabe besed v stavkih, stopnjo primernosti izraza, vezanje besed s predlogi (je prav: dvomiti v kaj ali o čem?), slogovno zaznamovanost ipd.
Mi sami torej res nismo slovar, je pa slednji naš zvesti spremljevalec.
Zmota št. 2: prevaja lahko skorajda vsak
Pogosto slišimo koga, ki je bil nazadnje v stiku z angleščino v srednji šoli ali pa pogosto gleda ameriške filme, reči:
»Saj bi si prevedel sam, pa sem trenutno malo v gužvi.«
Če jezik znate, seveda lahko besedilo prevedete tudi sami, a kakovosten prevod zahteva več kot samo dobeseden ali površen prevod in poznavanje obeh jezikov.
Prevajalec mora obvladati ciljni in izvirni jezik, poznati temo besedila in zaznati odtenke posameznih izrazov, kolikor je mogoče prenesti slog izvirnika in hkrati upoštevati tudi ciljno občinstvo. Zdi se, da zgolj gledanje Esmeralde ali vseh sezon serije Prijatelji pri tem ne bi zadostovalo, kaj?
Zmota št. 3: prevajanje poteka zelo hitro
»Nekaj malega imam za prevesti, vzelo ti bo največ pol urice.«
Če še niste vedeli, gre za najljubšo poved vseh prevajalcev.
V resnici se lahko že prevajanje zelo kratkega odstavka zavleče v večurno iskanje najustreznejših izrazov, spreminjanje besednega reda, prilagajanje kontekstu, včasih tudi poglobljeno raziskovanje teme.
Prevod ene prevajalske strani (približno 250 besed ali 1500 znakov brez presledkov) vzame prevajalcu povprečno 1 uro, a ob upoštevanju vsega, kar je navedeno pri prejšnjem odgovoru, se lahko ta tudi krepko podaljša.
Zmota št. 4: prevajanje = tolmačenje
Prevajalci prevajajo pisne dokumente (knjige, pravne dokumente itd.), tolmači tolmačijo prevode v živo (na konferencah, poslovnih sestankih itd.).
S tolmačenjem se ukvarja precej manj prevajalcev, kot bi si mislili, in poteka povsem drugače kot prevajanje.
Poznamo simultano in konsekutivno tolmačenje.
Med simultanim prevajanjem tolmač prenese sporočilo v ciljni jezik tako hitro, kolikor hitro ga utegne oblikovati iz izhodiščnega jezika, medtem ko govorec še naprej govori.
V okviru konsekutivnega tolmačenja tolmač govori, ko govorec izhodiščnega jezika zaključi odsek besedila. Tolmač govorca posluša in si zapisuje stvari med potekom govora. Ko govorec naredi premor ali neha govoriti, tolmač prenese delčke sporočila ali celotno sporočilo v ciljni jezik.
Vsak tolmač že dni, tedne pred dogodkom temo, včasih pa tudi govorce, raziskuje in išče najustreznejše prevode za najpomembnejše strokovne termine. Na dan dogodka mora biti kolikor je mogoče zbran in pozorno slediti govorcu, katerega govor prevaja. Gre za zelo zahtevno delo, zato so pričakovanja, da bo za dogodek, ki traja več ur, zadostoval en tolmač, milo rečeno utopična.
Zmota št. 5: prevajalcem ni treba razumeti teme ali poznati konteksta besedila
Če nam ne bi bilo treba razumeti tega, o čemer govori besedilo, in njegovega konteksta, bi lahko zelo hitro prišlo do zelo napačnih prevodov.
Ponazorimo to s primerom.
Naročnik pošlje e-sporočilo in nas prosi, ali lahko hitro prevedemo zelo kratek in preprost slogan nove marketinške kampanje. Ker ne gre za njegovo kampanjo, nam ne more povedati, za katero področje gre.
→ If you want the best fans, come to us!
Gre za podjetje:
- ki se ukvarja z digitalnim marketingom in bi vam rado povedalo, da vam bodo pomagali pridobiti čim več sledilcev, tj. oseb, ki jim bodo vaše storitve všeč?
- ki prodaja ventilatorje?
Lahko gre tudi za povsem preprost stavek, ki brez konteksta ne pove prav nič.
→ Can you bring me the nut?
- Mi prineseš matico?
- Mi prineseš orešček?
- Mi prineseš zatič?
Zmota št. 6: prevoda dobrega prevajalca ni treba pregledati še lektor
Prevajanje in lektoriranje sta dva različna postopka, ki zahtevata različno usposobljenost.
Še tako kakovosten prevajalec se lahko zatipka (in tega ne opazi, ker je kot prevajalec precej bolj osredotočen na ustreznost prevoda), kaj spregleda ali drugače razume. Lektorji oz. pregledovalci besedil dandanes navadno najprej primerjajo prevod z izvirnikom in se nato posebej posvetijo še ciljnemu besedilu. Preverijo, ali je to slovnično in pravopisno ustrezno ter ali slog ustreza namenu besedila.
Ne glede na sposobnosti prevajalca je za kakovosten prevod lektorjev pregled vedno dober korak.
Zmota št. 7: s prevajanjem se obogati hitro in preprosto
Če bi to držalo, tega članka verjetno ne bi brali, ker bi mi že uživali kje, kjer ne poznajo jutranjega čiščenja zaledenelih avtomobilskih stekel.
Od prevajanja noben posameznik najverjetneje še ni obogatel, zagotovo pa drži naslednje: če prevajaš, ker jezik obožuješ in ker ti vsako novo besedilo predstavlja nov izziv, delo pa opravljaš z iskrenim veseljem, si pravzaprav že bogat, kajne?
No, ja, vsaj ne morete nam reči, da se ne znamo potolažiti.
Zmota št. 8: prevajanje je zgolj prepisovanje besed iz enega jezika v drugega
To drži ravno toliko, kot drži to, da avtomehanik po avtu samo malo »pobrklja« in že se iz njega več ne kadi.
Poleg let izobraževanja in poznejšega usposabljanja in nadgrajevanja znanja zahteva prevod še veliko več.
Najprej je treba ugotoviti, za kakšno besedilo in področje gre. Če področje obvladamo, bo prevod stekel hitreje. Če ga poznamo slabše, nas najprej čaka še raziskovanje področja. Nato je treba besedilo prevesti in pri tem se bo zagotovo našel kakšen izraz, za katerega boste najboljšo ustreznico iskali precej dlje, kot ste predvidevali. Med prevajanjem je treba upoštevati kontekst, slog, ciljno občinstvo, morebitna dodatna navodila naročnika, doslednost besedila in drugo. Sliši se kot kar velik podvig, kajne?
Ena pomembnejših stvari je tudi prilagoditev besedila ciljni kulturi.
Angleškega pregovora:»It's raining cats and dogs« bržkone ne bomo prevedli kot »Dežujejo mačke in psi«, temveč kot »Lije kot iz škafa«.
Zmota št. 9: prevajalec ne potrebuje nobenih dodatnih znanj
Poleg izjemnega poznavanja obeh jezikov mora biti prevajalec dobro razgledan, da bi v besedilu prepoznal izraze, ki se navezujejo na razne dogodke iz zgodovine, umetniška dela itd.
Ponazorimo tudi to s primerom.
→ Prague Spring begins in Czechoslovakia on 5th January 1968.
Dober prevajalec bo v tem primeru vedel, da gre pri izrazu praška pomlad za obdobje osamosvojitve, ne pa za pomlad v Pragi (v tem primeru k temu sicer prispeva tudi datum 5. januar).
Zmota št. 10: prevajalce bo kmalu zamenjalo strojno prevajanje
Bo strojno prevajanje res lahko nadomestilo kreativno sposobnost človeka, da besedilo navdahne s humorjem in drugimi odtenki jezika? Strojno prevajanje je sicer na določenih področjih in pri določenih jezikih že presenetljivo uspešno. Zadostuje, če vas zanima zgolj grob prevod besedila, profesionalnega prevajalca pa, vsaj za zdaj, še ne more povsem nadomestiti.