Se strinjam s Sergejevim komentarjem. Slovenski jezik je, čeprav to marsikdo nerad sliši, del južnoslovanskega jezikovnega kontinuuma (pomislite samo na podobnost med zagorskim narečjem in dolenjskimi narečji) in kot je Sergej omenil, je ta pretirani purizem znak jezikovne in nacionalne nesamozavesti. Glede te teme toplo priporočam Skubičevo knjigo Obrazi jezika (2005).

Skoraj vse te besede so v slovarju slovenskega knjižnega jezika (Inštitut za slovenski jezik Franca Ramovša ZRC SAZU).

Beseda odprtje (ki spominja na zaprtje!) se mi zdi res neprimerna za tak dogodek.

Hm? Zanimivi komentarji. Z večino se strinjam. Kljub temu menim, da je lepše uporabljati slovenske besede, kjer le gre. Npr.: zveza namesto veza, uporabljati namesto koristiti, zmogljivost namesto kapaciteta, ...

Jaz bom še vedno hodila na OTVORITVE :-)Jezik smo ljudje in mislim, da bi 80% ljudi reklo, da gre na otvoritev in ne na odprtje lokala.

Ne mešajmo pojme, tukaj govorimo o standardnem jeziku oz. jezikovni normi. 'Se mi vidi' pač spada v nekje v narečje oz. pokrajinski pogovorni jezik.

No ja, to je pa primorski pogovorni jezik :) Saj ne pišem doktorat(a)!

Ah da, Slovenski pravopis in njegov slovarski del. Lepa reč.Mislim, da je Gorjanc dovolj jasno opisal problem v članku Objektiviziran pogled na jezik in Slovenski pravopis:"Če je SSKJ temeljil v glavnem na definiranem besedilnem gradivu z jasno metodologijo izpisovanja in je ob pomoči terminoloških svetovalcev oblikoval nabor slovarskih iztočnic (SSKJ: Uvod), pa SSP temelji na gradivno zastarelem SSKJ, nedefinirani zbirki besedja Inštituta za slovenski jezik ZRC SAZU, pri lastnoimenskih pa na domačih in tujih slovarjih inenciklopedijah (Toporišič 2001: 2). Gradivna osnova je torej v celoti nebesedilna, opira se na slovaropisno sito, ki je bilo opravljeno še pri drugih slovarskih priročnikih.Hkrati pa je v slovensko slovaropisje namesto jasno definiranega gradiva in metodologije gradnje geslovnika uvedel »nabiralce besed«, »iztočničarje« in celo pooblastilposameznike za to, da so »predlagano besedje odobravali«"

Moram pripomniti, da je treba biti pri tovrstnih podobnostih precej previden, preden se jih razglasi za plod prevzema. Pa tudi če so prevzete, ne vidim razloga, da bi se ustaljene besede menjale, čeprav so prevzete- sicer bi morali besede brisača, zajemalka in pivo zamenjati antuh, šefla in pir, ki so bile v rabi pred pohodom purizma v 19. stoletju. Tudi beseda muka je na primer kroatizem, kot priča refleks u za nosni o.Od navedenih besed so nesporni kroatizmi (štokavizmi, če smo natančni) smatrati, oklevati in otvoriti (vse prevzete že v 19. stol., ironično, da bi nadomestile besede neslovanskega izvora). Glagola nahajati v knjižni štokavščini ni, je samo dovršna različica nahoditi - refleks j za mehčani d' celo priča o tem, da je beseda izvorno slovenska (v hrv. bi pričakovali đ). Prislov dalje je izpričan že v besedilih protestantskih piscev, bivši pa je preprosto tvornopretekli deležnik glagola biti (oblika se v sln. pojavi že v Brižinskih spomeniki). Prislov kasno je organsko slovenskih in izpričan v številnih narečjih, tudi tistih, ki niso stična s hrvaškimi.Če sta besedi podobni, ni nujno, da gre za prevzem, zelo verjetno je namreč, da sta skupnega izvora ali pa besedotvorni predhodnik v jeziku ni več prisoten (v knj. sln. imamo besedi lik in lice, ki nista "sporni", glagol ličiti bi pa kaj hitro razglasili za kroatizem - zakaj?).

Članek je že star, pa vendar najbolj primeren za moje vprašanje. Zakaj besedno zvezo "na licu mesta" beremo v časopisih, v strokovni literaturi, celo v SSKJ, slišimo na javni televiziji, radiu ...?  Moja srednješolska učiteljica je učila, da je namesto tega hrvatizma / srbizma treba uporabljati "na mestu samem". Morda pa "na licu mesta" ni (več) neprimeren. ?

Dragi Vojin, kadar je stavek zanikan je predmet v drugem sklonu: "ne mešajmo pojmov"

Tudi meni ga dvigne :)

Pozdravljeni, Boštjan!Res »na licu mesta« v osnovi izhaja iz jezikov naših bivših južnih sonarodnjakov, vendar se je (kot ste navedli že sami) izraz uveljavil v slovenščini, sestavlja tudi geselski članek v SSKJ, tako da to še vedno eden manjših »zločinov« zoper slovenščino, ki smo jim pogosto priča. :)

Pozdravljeni,najprej bi opomnil Vojina, da je uporabil hrvatizem, ki je najbolj skrit med vsemi. To je besedica 'da', ki nadomešča slovenski 'ja', ki ga spontano uporabljamo vsi Slovenci razen Belokranjcev,ki pa tako ali tako govorijo neko mešanico med slovenščino in srbščino (prišla z Uskoki). Neumno je predvidevanje da bi bila ta beseda prevzeta iz nemščine, ker kljub temu, da smo od njih prevzeli mnogo besed zagotovo ne bi začeli uporabljati njihove prtrdilnice in svojo izvorno kar pozabili. Od vseh v besedilu naštetih se strinjam, da so hrvatizmi le oklevati, otvoritev in smatrati.