Se zavedate, da je veliko besed in izrazov, ki jih uporabljamo v slovenskem jeziku, pravzaprav tujega izvora? Razumljivo, Slovenci smo bili skozi zgodovino z nekaterimi narodi še posebno tesno povezani. Živeli smo v skupnih državah, se učili njihovih jezikov in tako prevzeli tudi dele besedišča. Besedam, ki smo jih prevzeli iz hrvaščine oz. srbščine, pravimo hrvatizmi oz. srbizmi.
Zaradi slovanskega jezikovnega sorodstva tuj izvor niti ni očiten, tako se pogosto ne zavedamo, da uporabljamo tuje izraze. In zakaj jih tako radi uporabljamo? Ker tako govorimo že vse življenje. Ker zvenijo domače. Ker se nam zdijo slovenski, uporabni in smiselni.
Vendar pa lahko, da ohranimo jezikovno pestrost in negujemo slovenski jezik, hrvatizme in srbizme nadomestimo s pristnim slovenskim izrazoslovjem - predstavljamo vam nekaj predlogov:
- Smatram, da me ni pravilno ocenila.
Menim, da me ni pravilno ocenila.
- Hiša se nahaja na čudoviti lokaciji v mirni okolici.
Hiša je na čudoviti lokaciji v mirni okolici.
- On izgleda res star.
On je videti res star.
- Med sesalce spadajo psi, mačke, kiti, opice, krave in tako dalje.
Med sesalce spadajo psi, mačke, kiti, opice, krave in tako naprej.
- Nehaj oklevati, pač pa se spravi na delo!
Nehaj omahovati, pač pa se spravi na delo!
- V bivši Jugoslaviji smo se vsi učili srbohrvaščine.
V nekdanji Jugoslaviji smo se vsi učili srbohrvaščine.
- Pusti me pri miru, boš že kasneje izvedela, kaj se dogaja.
Pusti me pri miru, boš že pozneje izvedela, kaj se dogaja.
- Danes bi rad šel na otvoritev nove umetnostne galerije.
Danes bi rad šel na odprtje nove umetnostne galerije.
Glavno je, da se med seboj razumemo, boste morda dejali. Res je, tako menimo tudi mi. Vendar pa je treba dodati, da pri pisani besedi ni pomemben samo videz, ampak tudi želja po izvirnem jeziku.
Torej prenehajmo omahovati in iz slovenskih besed naredimo čudovite stavke, povedi in tako naprej.










Komentarji
S tem purizmom ni smiselno
sergej flere v
S tem purizmom ni smiselno pretiravati. Lingvisti/Jezikoslovci pravijo, da so znak šibkih narodov, ki se pretirano varujejo tujih vplivov.Med primeri, ki so podani, so pa tudi popolnoma deplasirani. Npr. 'bivša' in 'nekdanja' (nekadašnja) sta besedi, ki se pojavita v obeh jezikih in v obeh se dela ista napaka. Pa tudi drugod na območju nekdanje države (t.i. pokojnica, pri Srbih pa tudi 'nepomenica' (se je ne sme omeniti, ker je predmet urokov) se pojavlja ista napaka.
Se strinjam s Sergejevim
Vojin Radulović v
Se strinjam s Sergejevim komentarjem. Slovenski jezik je, čeprav to marsikdo nerad sliši, del južnoslovanskega jezikovnega kontinuuma (pomislite samo na podobnost med zagorskim narečjem in dolenjskimi narečji) in kot je Sergej omenil, je ta pretirani purizem znak jezikovne in nacionalne nesamozavesti. Glede te teme toplo priporočam Skubičevo knjigo Obrazi jezika (2005).
Promovirate slovenske
David v
Promovirate slovenske predloge, a hkrati označujete hrvatizme/srbizme z zelenimi kljukicami. Neefikasno :-/
Skoraj vse te besede so v
mirzet v
Skoraj vse te besede so v slovarju slovenskega knjižnega jezika (Inštitut za slovenski jezik Franca Ramovša ZRC SAZU).
V Sloveniji je razvoj jezika,
peter v
V Sloveniji je razvoj jezika, kot kaže, podvržen samovolji nekih samooklicanih jezikovnih avtoritet, kar je ravno nasprotno od tistega, kar počnejo drugi narodi: tam se besede vključujejo v uradni slovar na podlagi pogostosti njihove dejanske uporabe.
Beseda odprtje (ki spominja
Ljubo v
Beseda odprtje (ki spominja na zaprtje!) se mi zdi res neprimerna za tak dogodek.
Meni osebo pa se zdijo ti
idija v
Meni osebo pa se zdijo ti Leemetini blogi odlični! So prav prijetna popestritev, tile hrvatizmi so v slovenskem besednjaku zelo pogosti, še posebej v javnem sektorju, v katerem delam tudi sama, so se že povsem udomačili.Tudi beseda neefikasno sodi v ta sklop, uporabnik David, če smo že tako pikolovski. :)Gospa Marija, kar tako naprej!L
Hm? Zanimivi komentarji. Z
aleksander v
Hm? Zanimivi komentarji. Z večino se strinjam. Kljub temu menim, da je lepše uporabljati slovenske besede, kjer le gre. Npr.: zveza namesto veza, uporabljati namesto koristiti, zmogljivost namesto kapaciteta, ...
Poanta je v tem, kar je rekel
Vojin Radulović v
Poanta je v tem, kar je rekel Peter.Jezik določa RABA in to preskriptivno mešanje štren samo škodi uporabnikom jezika, ker pod a) povzroča jezikovno zmedo in nesamozavest pri govorcih z vsiljevanjem pravil, ki nimajo podlage v jezikovni realnosti in pod b) krči izrazni potencial jezika.Izobražen govorec slovenskega jezika ne potrebuje nekoga, da mu soli pamet o tem kaj je in kaj ni primerno oz. da mu utruja s tem kaj slovenščina je in kaj ni.
Jaz bom še vedno hodila na
Merima v
Jaz bom še vedno hodila na OTVORITVE :-)Jezik smo ljudje in mislim, da bi 80% ljudi reklo, da gre na otvoritev in ne na odprtje lokala.
Jaz kot celjan rečem ''Se mi
Keki v
Jaz kot celjan rečem ''Se mi zdi'', en iz okolice Ptuja pa reče ''Se mi vidi'' :))
Ne mešajmo pojme, tukaj
Vojin Radulović v
Ne mešajmo pojme, tukaj govorimo o standardnem jeziku oz. jezikovni normi. 'Se mi vidi' pač spada v nekje v narečje oz. pokrajinski pogovorni jezik.
@Vojin Radulović"Ne mešajmo
Samo v
@Vojin Radulović"Ne mešajmo pojme ..."Upam, da bo en naslednjih blogov na temo (ne)pravilne (ne)uporabe rodilnika v slovenščini ... ;)
No ja, to je pa primorski
Vojin Radulović v
No ja, to je pa primorski pogovorni jezik :) Saj ne pišem doktorat(a)!
@mirzet: besede so res v
Samo v
@mirzet: besede so res v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, vendar je Slovenski pravopis tisti, ki določa pravilno rabo, saj se tudi pogosteje posodablja.
Ah da, Slovenski pravopis in
Vojin Radulović v
Ah da, Slovenski pravopis in njegov slovarski del. Lepa reč.Mislim, da je Gorjanc dovolj jasno opisal problem v članku Objektiviziran pogled na jezik in Slovenski pravopis:"Če je SSKJ temeljil v glavnem na definiranem besedilnem gradivu z jasno metodologijo izpisovanja in je ob pomoči terminoloških svetovalcev oblikoval nabor slovarskih iztočnic (SSKJ: Uvod), pa SSP temelji na gradivno zastarelem SSKJ, nedefinirani zbirki besedja Inštituta za slovenski jezik ZRC SAZU, pri lastnoimenskih pa na domačih in tujih slovarjih inenciklopedijah (Toporišič 2001: 2). Gradivna osnova je torej v celoti nebesedilna, opira se na slovaropisno sito, ki je bilo opravljeno še pri drugih slovarskih priročnikih.Hkrati pa je v slovensko slovaropisje namesto jasno definiranega gradiva in metodologije gradnje geslovnika uvedel »nabiralce besed«, »iztočničarje« in celo pooblastilposameznike za to, da so »predlagano besedje odobravali«"
Gremo KASNEJE na eno pijačo?
gnu_gnu v
Gremo KASNEJE na eno pijačo? NAHAJAM se doma.
Aktualna reklama za
Samo v
Aktualna reklama za vedeževanje ali podobno neumnost, ki se trenutno vrti po TV: "Nahajam se pri naši najboljši vedeževalki ..." Glavobol! :)
Pozdravljeni,bi še sama
Ana v
Pozdravljeni,bi še sama omenila en velik lapsus linguae, ki je pravzaprav prisoten povsod, tudi v novinarskih vrstah. Najraje ga imajo komentatorji različnih tekem, kar mi še dodatno dvigne pritisk, saj se uporablja vsakih nekaj minut (če imam srečo :)."Igralec, kateri je poslal plošček v gol.""... v oddaji, katera mi je bila včasih všeč"Grrrrrrr!Občutek imam, da je tega vse več, morda sem pa le pozornejša zadnje čase.Da politikov in njihovega večnega in poudarjenega predloga z niti ne omenjam."Ukvarjam se Z politiko!"Lep pozdrav vsem,Ana
Moram pripomniti, da je treba
Janoš v
Moram pripomniti, da je treba biti pri tovrstnih podobnostih precej previden, preden se jih razglasi za plod prevzema. Pa tudi če so prevzete, ne vidim razloga, da bi se ustaljene besede menjale, čeprav so prevzete- sicer bi morali besede brisača, zajemalka in pivo zamenjati antuh, šefla in pir, ki so bile v rabi pred pohodom purizma v 19. stoletju. Tudi beseda muka je na primer kroatizem, kot priča refleks u za nosni o.Od navedenih besed so nesporni kroatizmi (štokavizmi, če smo natančni) smatrati, oklevati in otvoriti (vse prevzete že v 19. stol., ironično, da bi nadomestile besede neslovanskega izvora). Glagola nahajati v knjižni štokavščini ni, je samo dovršna različica nahoditi - refleks j za mehčani d' celo priča o tem, da je beseda izvorno slovenska (v hrv. bi pričakovali đ). Prislov dalje je izpričan že v besedilih protestantskih piscev, bivši pa je preprosto tvornopretekli deležnik glagola biti (oblika se v sln. pojavi že v Brižinskih spomeniki). Prislov kasno je organsko slovenskih in izpričan v številnih narečjih, tudi tistih, ki niso stična s hrvaškimi.Če sta besedi podobni, ni nujno, da gre za prevzem, zelo verjetno je namreč, da sta skupnega izvora ali pa besedotvorni predhodnik v jeziku ni več prisoten (v knj. sln. imamo besedi lik in lice, ki nista "sporni", glagol ličiti bi pa kaj hitro razglasili za kroatizem - zakaj?).
Bodite dosledni. Tudi spadajo
Ana v
Bodite dosledni. Tudi spadajo ... ni v red. Pravilno je Med sesalce sodijo ...
Članek je že star, pa vendar
Boštjan v
Članek je že star, pa vendar najbolj primeren za moje vprašanje. Zakaj besedno zvezo "na licu mesta" beremo v časopisih, v strokovni literaturi, celo v SSKJ, slišimo na javni televiziji, radiu ...? Moja srednješolska učiteljica je učila, da je namesto tega hrvatizma / srbizma treba uporabljati "na mestu samem". Morda pa "na licu mesta" ni (več) neprimeren. ?
Včasih so tele razprave prav
Dominik v
Včasih so tele razprave prav res zabavne. Marsikateri gost pride že 'ob odprtju' lokala. Eden prihaja vsak dan že od otvoritve lokala.Za šankom eni jezično pretresajo rabo jezika drugi pa 'razpravljajo o jezikovnih vidikih' ;)
Dragi Vojin, kadar je stavek
Dominik v
Dragi Vojin, kadar je stavek zanikan je predmet v drugem sklonu: "ne mešajmo pojmov"
Seveda, to je bila le
Dominik v
Seveda, to je bila le pripomba in ne kritika. Jaz prav uživam ob kresanju različnih pogledov in mnenj in Leemeta igra pri vsem tem dragoceno vlogo :)
Tudi meni ga dvigne :)
Dominik v
Tudi meni ga dvigne :)
Gnu gnu, dali ste mi misliti
Dominik v
Gnu gnu, dali ste mi misliti:z 'nahajati se' še lahko potrpim pri besedah s statičnim pomenom (krajevna imena), vaš primer me pa spravi v smeh. Hvala :)
Pozdravljeni, Boštjan!Res »na
Andrej v
Pozdravljeni, Boštjan!Res »na licu mesta« v osnovi izhaja iz jezikov naših bivših južnih sonarodnjakov, vendar se je (kot ste navedli že sami) izraz uveljavil v slovenščini, sestavlja tudi geselski članek v SSKJ, tako da to še vedno eden manjših »zločinov« zoper slovenščino, ki smo jim pogosto priča. :)
Meni se je vedno zdelo
Jernej Demšar v
Meni se je vedno zdelo pomenljivo, da nimamo slovenske besede za "dobrodošlico".
Jernej, pozdravljeni,zakaj
Nadja v
Jernej, pozdravljeni,zakaj menite, da je nimamo? Saj ste jo pravkar napisali. <img alt="smiley" height="20" src="https://www.leemeta.si/site..." title="smiley" width="20"/>Besedo najdemo tako v SSKJ kot v Pravopisu.
Nadja pozdravljeni, beseda je
Jernej Demšar v
Nadja pozdravljeni, beseda je prevzeta iz hrvaškega jezika, o čemer je govora v članku. Razlaga besede "dobrodošel" iz etimološkega slovarja:"Prevzeto iz hrv., srb. dobrodòšao, kar je sklop iz hrv., srb. dòbro 'dobro, godno' in dòšao 'prišel'."LpJernej
Pozdravljeni, Jernej,seveda,
Nadja v
Pozdravljeni, Jernej,seveda, a kljub temu besedo najdemo v slovenskih jez. priročnikih, težavna ni niti njena raba, zato jo lahko brez zadržkov uporabljate.
Saj nimam izbire. :) Kot sem
Jernej Demšar v
Saj nimam izbire. :) Kot sem rekel, samo pomenljivo se mi zdi, da dobrodošlico izrekamo s pomočjo tujega jezika.
Pozdravljeni,najprej bi
Oto Repe v
Pozdravljeni,najprej bi opomnil Vojina, da je uporabil hrvatizem, ki je najbolj skrit med vsemi. To je besedica 'da', ki nadomešča slovenski 'ja', ki ga spontano uporabljamo vsi Slovenci razen Belokranjcev,ki pa tako ali tako govorijo neko mešanico med slovenščino in srbščino (prišla z Uskoki). Neumno je predvidevanje da bi bila ta beseda prevzeta iz nemščine, ker kljub temu, da smo od njih prevzeli mnogo besed zagotovo ne bi začeli uporabljati njihove prtrdilnice in svojo izvorno kar pozabili. Od vseh v besedilu naštetih se strinjam, da so hrvatizmi le oklevati, otvoritev in smatrati.
Ali je tudi beseda prvo,
Ajda v
Ali je tudi beseda prvo, kadar jo uporabljamo namesto najprej, hrvatizem?npr.: Prvo se je treba naučiti slovensko. Najprej se je treba naučiti slovensko.
Pozdravljeni, Ajda,noben od
Leemeta v
Pozdravljeni, Ajda,noben od normativnih priročnikov (Pravopis) ali slovarjev za zborno slovenščino (SSKJ) izraza "prvo" ne predvideva v smislu "najprej". Uporabo najdemo v več slovarjih narečnega jezika, tako da sklepamo, da gre za izrazito pogovorno/narečno uporabo. Izvor pa bi zelo verjetno res lahko bil hrvaški.Lep dan še naprejAndrej (v imenu ekipe Leemeta)
Dodaj nov komentar