Ločila so grafična znamenja, ki jih uporabljamo za členitev pisanega besedila. Danes si sporočil brez ločil skoraj ne moremo predstavljati, zato so ta še bolj na udaru neprizanesljivih jezikoslovcev.
Na našem blogu smo o ločilih že večkrat pisali, zato vas danes postavimo pred izziv:
Kviz za pogumne!
Pozorno preberite vprašanje in izberite pravilni odgovor. Za prikaz pravilnega odgovora kliknite + Leemeta pomagaj!
Ste pripravljeni? Pa začnimo!
1. vprašanje
Pika, vejica, vprašaj in klicaj so:
a) levostična ločila.
b) desnostična ločila.
2. vprašanje
Kako pravilno zapišemo naslov časopisne novice?
a) Na dobrodelni prireditvi zbrali dovolj sredstev za nov voziček
b) Na dobrodelni prireditvi zbrali dovolj sredstev za nov voziček!
c) Na dobrodelni prireditvi zbrali dovolj sredstev za nov voziček.
3. vprašanje
V katerem primeru je vprašaj rabljen pravilno?
a) Učiteljica me je vprašala: »Zakaj si zamudil«?
b) Učiteljica me je vprašala: »Zakaj si zamudil ?«
c) Učiteljica me je vprašala: »Zakaj si zamudil?«
4. vprašanje
Tri pike so ali levostično ali nestično ločilo.
a) Drži
b) Ne drži
5. vprašanje
V katerem primeru so tri pike rabljene pravilno?
a) Kaj za vr… počneš?
b) Kaj za vr … počneš?
c) Kaj za vr…počneš?
6. vprašanje
Ali lahko na koncu povedi uporabimo dve ločili?
a) Da, vendar samo v primeru, ko sta ti ločili klicaj in vprašaj (čustveno obarvane povedi).
b) Ne, to Pravopis prepoveduje.
c) Da, to je priporočljivo predvsem v primerih, ko na koncu povedi stoji okrajšavna pika.
7. vprašanje
Dvopičje je levostično ločilo. Pišemo ga:
a) za besedo, s katero napovedujemo naštevanje (Obiskal sem: Avstrijo, Nemčijo, Italijo.).
b) med števkama za zapis rezultatov (4:3).
8. vprašanje
Kako imenujemo dela oklepaja?
a) Ne uporabljamo posebnih poimenovanj.
b) Prvi del imenujemo uklepaj, drugi del pa zaklepaj.
c) Prvi del imenujemo oklepaj, drugi del pa zaklepaj.
9. vprašanje
V katerem primeru je zapis pravopisno ustrezen?
a) V letih 1914–1918 je dogajanje zaznamovala vojna.
b) V letih 1914 – 1918 je dogajanje zaznamovala vojna.
c) V letih 1914-1918 je dogajanje zaznamovala vojna.
10. vprašanje
Opazujte stavo vejice v spodnjih povedih. V katerem primeru je vejica postavljena napačno?
a) Ne vem, zakaj mi noče oprostiti, čeprav sem se ji že opravičila.
b) Bolje je prej premisliti, kot potem obžalovati.
c) Živi v Celju, in sicer v starem mestnem jedru.
11. vprašanje
Za označevanje dobesednih navedkov lahko izbiramo med naslednjimi narekovaji:
a) ʼ ʼ ali » «
b) » «, „ “ ali " "
c) › ‹ ali ‚ ʼ
Kako vam je šlo?
Kako ste se odrezali? Upamo, da vprašanja niso bila pretežka. Če ste se med reševanjem znašli v dilemi in ne veste točno, zakaj niste odgovorili pravilno, pobrskajte po našem blogu in osvežite znanje o ločilih.










Komentarji
Pravilen odgovor pri
Robko v
Pravilen odgovor pri vprašanju 4 je b) Ne drži, saj je tudi pri vprašanju 5 levostično pravilno. Prosim preverite. Naučil pa sem se tudi nekaj novega, in to je beseda uklepaj - od konca šolanja naprej živim v zmoti, da gre za oklepaj in zaklepaj, tudi pri matematiki on naravoslovnih vedah na splošno se uporabljata - po potrebi z dodatkoma "zaviti" in "oglati" oklepaj. Zaenkrat si ne predstavljam fizika, ki bi svojo formulo opisoval z "... oglati uklepaj...". ;-)Pa še vprašanje pri rabi dvopičja: kako potem pravilno navajamo rezultate, npr. tekem? Navedeni primer (4:3) ni v redu? Bi morali pisati 4 : 3?Hvala za redne, vedno zanimive prispevke, in tudi za kvize - slednjih bi lahko bilo več!
Pozdravljeni,dobro opazujete,
Leemeta v
Pozdravljeni,dobro opazujete, tri pike pri 4. vprašanju so seveda levostične, ne desnostične. Smo popravili. :)Glede dvopičja pa takole: kadar se rabi neskladenjsko v pomenu "proti", se piše nestično. To pomeni, da rezultat tekme zapišemo z nestičnim dvopičjem, torej 4 : 3.Super, da so vam tako všeč naši kvizi, jih bomo pripravili še več! ;)
10. vprašanje
Janez Perko v
10. vprašanje
Tukaj me je presenetilo, da je postavitev vejice pod b) napačna.
Ali ne velja, da se nedoločnik v delu povedi šteje za povedek in ta del od ostalega ločimo z vejico?
Pozdravljeni,
martina.korez@l... v
Pozdravljeni,
hvala za zanimivo vprašanje! Res je, da lahko nedoločnik nastopa kot jedro nedoločniške zveze, vendar to še ne pomeni, da takšno zvezo vedno ločimo z vejico.
V našem primeru »Bolje je prej premisliti kot potem obžalovati« gre za primerjavo dveh dejanj, izraženih z nedoločnikoma (»premisliti« in »obžalovati«). Veznik »kot« tu povezuje primerljiva dela povedi, zato vejice pred njim ne pišemo.
Drugače bi bilo, če bi »kot« uvajal odvisni stavek z osebno glagolsko obliko, na primer: »Bolje je prej premisliti, kot da bi pozneje obžalovali.«
Upamo, da smo razjasnili, zakaj je pri 10. vprašanju odgovor b) napačen. Veseli nas, da ste se ob kvizu poglobili tudi v razloge za posamezne rešitve!
Lep pozdrav
ekipa Leemete
Odličen kviz, imela sem dve
Renata v
Odličen kviz, imela sem dve napaki (tudi jaz živim z oklepajem že skoraj 60 let). Tale uklepaj je res zanimiv...
Vse dobro še naprej!
Najlepša hvala za pohvalo in
martina.korez@l... v
Najlepša hvala za pohvalo in lepe želje! Dve napaki sta prav lep rezultat! Beseda »uklepaj« pa je očitno presenetila marsikoga – »oklepaj« ima vendarle že toliko let prednosti. Veseli nas, da ste se ob kvizu tudi kaj novega naučili!
Vse dobro tudi vam!
Lep pozdrav
ekipa Leemete
Pozdravljeni,
Bojan v
Pozdravljeni,
tudi sam sem pravkar zvedel za uklepaj, med reševanjem sem mislil, da je podtaknjen.
Ker so velikokrat narobe pripisane, je priložnost še povedati, kdaj so tri pike levostično in kdaj nestično ločilo. Levostično so uporabljene, ko krajšajo oz. skrivajo besedo, nestično za zadnjo besedo pa povedo, da se stavek lahko nadaljuje (običajno pri naštevanju). Je res?
Na drugi način so včasih uporabljene tudi, da dajo vtis, da imamo še veliko za povedati, čeprav zares nimamo nič več – to je nesmotrna uporaba. Zanimivo pa je, da običajno tako uporabo takoj zaznamo.
Hvala za prispevek.
Pozdravljeni,
martina.korez@l... v
Pozdravljeni,
hvala za zanimivo dopolnitev! Uklepaj je očitno marsikoga ujel nepripravljenega.
Glede treh pik pa imate prav. Kadar označujejo izpuščeni del besede, jih pišemo stično (npr. »Pojdi v r...!«), kadar nakazujejo nedokončano misel ali odprto naštevanje, pa jih od predhodne besede ločimo s presledkom (npr. »Na mizi so bile knjige, revije, časopisi ...«).
Zanimivo je tudi vaše opažanje o treh pikah, s katerimi želimo ustvariti vtis, da imamo še nekaj na jeziku. Včasih res povedo več o našem načinu pisanja kot o vsebini sami.
Hvala za pozorno reševanje kviza in deljenje jezikovnih razmišljanj!
Lep pozdrav
ekipa Leemete
Pogrešam odgovor Robku na
Bojan Hladnik v
Pogrešam odgovor Robku na temo uklepaj in zaklepaj
Lep pozdrav Bojan
Pozdravljeni, Bojan!
martina.korez@l... v
Pozdravljeni, Bojan!
Hvala, da tako pozorno spremljate razpravo pod našim kvizom!
Glede uklepaja naj dodamo še pojasnilo: v pravopisnem izrazju prvi del oklepaja imenujemo uklepaj, drugega pa zaklepaj. Izraz oklepaj seveda ni napačen, saj poimenuje ločilo kot celoto. Zato povsem razumemo Robkovo presenečenje – po toliko letih druženja z oklepaji se ni lahko kar naenkrat spoprijateljiti še z uklepajem.
Veseli nas, da naš kviz spodbuja toliko zanimivih jezikovnih vprašanj in razprav!
Lep pozdrav
ekipa Leemeta
Dodaj nov komentar