Istanbul, Konstantinopel, Carigrad, Bizanc – mesto, ki je zamenjalo več imen kot Trump lasulj. 
Ker gre dejansko za eno in isto turško mesto, se številni sprašujejo:
zakaj imamo kar štiri imena za eno samo mesto in katero ime je priporočljivo uporabljati danes?
V nadaljevanju se bomo sprehodili po pisanem in čarobnem turškem mestu s kar okrog 3000 mošejami in skupaj z vašo pomočjo ugotovili, kaj glede njegovega imena narekujejo jezikovni priročniki ter kaj raba govorcev slovenščine.
Istanbul, Konstantinopel, Carigrad, Bizanc – imena skozi zgodovino
Istanbul je mogočno in edino mesto, ki se razprostira kar na dveh celinah (Evropi in Aziji), pri čemer se ponaša z več kot 15 milijoni prebivalcev.
Pišuka, to naše štiriimensko mesto pa sploh ni od muh!
Si najprej ogledamo nekaj njegovih zanimivosti? Pa dajmo!
- Istanbul ni glavno mesto Turčije (kot številni menijo). Glavno mesto je Ankara.
- Tulipani, vsem znan simbol Nizozemske, pravzaprav izvirajo iz Turčije, od koder so bili na Nizozemsko tudi poslani.
- V času Osmanskega cesarstva je bilo v Istanbulu na voljo kar 1400 javnih stranišč!
- Kar 99 % prebivalcev je muslimanske vere.
- Istanbul je bil zgrajen na sedmih gričih – tako kot Rim.
Katera od petih zanimivosti vas je najbolj presenetila? Če smo povsem iskreni – mi se še kar odločamo med tulipani in javnimi stranišči.
V nadaljevanju si oglejmo, kako so si imena Bizanc, Konstantinopel, Istanbul in Carigrad sledila skozi zgodovino.
Bizanc
Grški kolonisti sodijo med prvotne ustanovitelje mesta Bizanc, ki so ga poimenovali po svojem kralju Bizasu (660 pr. n. št.).
Konstantinopel
Leta 330 je Konstantin Veliki mesto razglasil za prestolnico vzhodnega dela Rimskega imperija in mesto je postalo znano kot Konstantinopel.
Istanbul
Domačini so z imenom Konstantinopel označevali mesto kot celoto, za ograjeno središče pa so do 19. stol. uporabljali izraz Stamboul. V preteklosti sta se sicer uporabljali še dve imeni – Islambol oziroma Islambul.
Carigrad
Ime Carigrad je staro slovansko ime za Istanbul, ki ga pozna večina slovanskih jezikov.
Katero ime uporabljati?
Danes se uporabljata samo še dve imeni, Istanbul in Carigrad.
- Stara pravopisna pravila so navajala, da v slovenščini uporabljamo ime Carigrad.
- Slovenski pravopis iz leta 2001 pa je za nevtralno različico izbral mednarodno poimenovanje Istanbul.
A viri pričajo, da je v slovenščini prevladovala raba slovenskega imena Carigrad tudi po izidu novega Pravopisa, ime Carigrad pa med drugim priporoča tudi vladna Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen (KSZI).
Ime Istanbul danes
Danes se je ime Istanbul že precej razširilo, še zlasti med mladimi, in je skoraj v celoti izrinilo starinsko poimenovanje. Tudi preteklost kaže na dejstvo, da mednarodna imena slej ko prej izrinejo domača poimenovanja (Solnograd – Salzburg).
Raba imena pri naših bralcih
Je torej ime Carigrad obsojeno na propad? Preverimo! Katero ime uporabljate vi?
Vam je bil članek všeč?
Všeč mi je
55
Deli na Facebooku
Deli na Twitterju
Kopiraj povezavoPodobni članki
02. Julij 2021
Kaj skupnega imajo paprika, makadamija in malina? To so plodovi, ki so bili navdih za nov Leemetin članek, saj jih povezuje podobn...
15. April 2016
Planica je za nami. Čeprav so od Petrovega zmagoslavja minili šele dobri trije tedni, se ob letošnjih aprilskih temperaturah zdi,...
30.000 bralcev se ne more motiti
Komentarji
Vsekakor imam raje
Miran Špel... v
Vsekakor imam raje poimenovanje Carigrad, ki mi je bolj všeč celo za zgodovinsko rabo in ima vsaj pri meni prednost pred Konstantinoplom. Škoda, da niste navedli etimologije za Istanbul: popačenka iz grške predložne zveze "Eis ten polin" (= v mesto).
Miran, pozdravljeni,res je,
Nadja v
Miran, pozdravljeni,res je, drži.Hvala za mnenje! Oglejte si še odgovore drugih bralcev na naši strani na Facebooku (na voljo je na tej povezavi). <img alt="smiley" height="20" src="https://www.leemeta.si/site..." title="smiley" width="20"/>
Najljubši in najbolj domač mi
jernej Dolničar v
Najljubši in najbolj domač mi je Carigrad. V družbi za lažje sporazumevanje in razumevanje vedno dodam še Istanbul, o pa se v šoli pogovarjam z učenci vedno navedem še Bizanc in Konstantinopolis oz. Konstantinopel. Tu je na mestu še razlaga zgodovine mesta ki je vezana na imena.Ja, tudi jaz bi pri tulipanih izgubil stavo.lp Nejc, Cerknica
Pozdravljeni, Nejc,lepo, da
Nadja v
Pozdravljeni, Nejc,lepo, da uporabljate več izrazov. Kako to, da ne uporabljate tudi izraza Istanbul, ki ga navaja Pravopis?Oh, ja, ti tulipani so nas očitno kar vse po vrsti presenetili. :)Hvala za komentar!
Preprosto gre za sramoto, da
Marko v
Preprosto gre za sramoto, da je pravopis iz leta 2001 popolnoma *brez razloga* navedel turško različico imena, čeprav se slovensko in slovansko ime Carigrad neprekinjeno in daleč najbolj prevladujoče uporablja že stoletja. To je bilo pred uporabo spleta iz časa moje mladosti praktično edino ime, ki se je uporabljalo. Po razpadu Jugoslavije se je v Slovenijo po vojnah na Balkanu v začetku 1990-ih zateklo mnogo tujcev, ki uporabljajo turško različico imena. Kot pri hlapcih je potem to različico prevzelo nekaj neodgovornih "slovenskih strokovnjakov" s področja slovenskega jezika, ki so žal bili vpleteni pri pisanju Slovenskega pravopisa in to veliko strokovno neumnost glede na poprejšnjo in sedanjo neprekinjeno, prevladujočo rabo slovenske verzije, turško verzijo še vpletlo celo v uradno različico Slovenskega pravopisa leta 2001. Slovenska vladna komisija za standardizacijo imena to veliko napako popravlja z navedbo Carigrada kot pravilnega slovenskega zemljepisnega imena. Vsi vladni in drźavni uradni dokumenti dosledno navajajo ime Carigrad. Bi pa morali to neumnost v Pravopisu iz leta 2001 nujno popraviti nazaj v Carigrad, da se ne bi ta umetno ustvarjena zmeda vlekla še naprej in da bi se zdraharjem tudi uradno odvzel izgovor rabe različice turškega imena. Pri rabah slovenskih zemljepisnih imena gre za bogato kulturno in zgodovinsko slovensko izročilo, zato sprememb slovenskih različic v tuja "nevtralna" imena ne smemo dovoliti in ponavljati napak iz preteklosti, ko so od Solnograda ostali v našem pravopisu samo še solnograjski žličniki in jezera... pa tudi Beli grad ali krajše Belgrad se je ne tako daleč nazaj preimenoval v Beograd. Se je pa slovenska verzija imena Belgrad ohranila v angleški verziji Belgrade, ki so Angleži najbrž povzeli še iz časa Karantanije, ki je nekoč segala do Črnega morja. Če ne bomo dosledni, se bomo nekoč ali naši zanamci vozili le še v Trieste, Vienno ali Wien, Klagenfurt, Romo, Prague in tako naprej. Poleg tega ne obstajajo t.i. mednarodna imena, ki bi jih morala neka država uporabljati, niti k temu ne sili zakonodaja. Ta mednarodna imena so v bistvu angleške različice lokalnih imen, ki se po obliki lahko ujemajo z lokalnim imenom ali pa tudi ne. Države jih uporabljajo v mednarodnem prometu, npr. na letališčih, zaradi praktičnosti. Še vedno je lahko za domače potnike zraven navedeno tudi lokalno ime. Vsaka država oz. narod ima svoja poimenovanja za določena tuha mesta, ki so običajno v njihovi zgodovini odigrala veliko vlogo.
Tako bodo Španci vedno potovali v Londres, Nueva York, namesto v London in New York, Rusi bodo potovali v Veno in Pariž, namesto v Paris in Wien. Tudi Srbi, Hrvati ne potujejo v Wien, temveč v Beč. Italijani bodo potovali v Mosco, Lubiano in ne v Ljubljano in Moskvo, tako kot tudi mi ne bomo potovali v Romo in Mosco, temveč v Rim in Moskvo, itn. Kot vidite v svetu ni nič posebnega, da različne države in narodi povsem po svoje in suvereno poimenujejo tuja zemljepisna imena. Vse to je svobodna volja in pravica vsakega naroda brez omejitev. Ne vem, zakaj je ravno pri Slovencih tako slaba skrb za lastno identiteto.
Pozdravljeni,
martina.korez@l... v
Pozdravljeni,
hvala za vaš obširen in tehten razmislek.
Strinjamo se, da imajo slovenska zemljepisna imena dolgo tradicijo in pomembno vlogo pri ohranjanju jezikovne in kulturne identitete. Hkrati pa pravopis pogosto odraža tudi dejansko rabo v različnih kontekstih, zato včasih vključuje več različic.
Prav razprave, kot je vaša, lepo pokažejo, kako pomembno in občutljivo je to področje.
Hvala, ker ste z nami delili svoj pogled.
Lep pozdrav
ekipa Leemete
"Hkrati pa pravopis pogosto
Marko v
"Hkrati pa pravopis pogosto odraža tudi dejansko rabo v različnih kontekstih, zato včasih vključuje več različic."
No, tukaj se ne strinjam z vami, saj je povečana raba turške različice prisotna relativno zelo kratek čas, raba slovenske različice pa je še vedno močno prisotna, čeprav v nekaterih medijih, zlasti na forumih, ne nujno prevladujoča.
Tudi v vseh stoletjih v nobenem obdobju ta raba nikoli ni bila prekinjena. Ravno zato je zlasti z vidika slovenske kulturne dediščine priporočilo o rabi turške različice sestavljavcev Pravopisa iz leta 2001 povsem neodgovorno. Še vedno nas je veliko ljudi, ki smo časovno ne tako daleč nazaj živeli v obdobju, ko je bila raba slovenske različice prevladujoče večinska v vseh segmentih družbe.
Zaradi vpliva intenzivne rabe spleta, kjer mnogo ljudi - zlasti mladi - prebirajo novice v angleškem jeziku plus priseljenci, kjer v državah izvora uporabljajo turško različico, mnogi zaradi neangažiranosti raznim tujim "trendom" popustljive slovenske jezikovne stroke, ki bi lahko bolj priporočala in opazarjala na rabo slovenskega poimenovanja Carigrad, prevzemajo rabo tujega poimenovanja. V znatni meri gre tu tudi za slabo izobraženost in nepoznavanje pravilne rabe. Tukaj so vlada in državne službe dale zgled, saj striktno uporabljajo slovensko različico. Tako bi morali ravnati tudi jezikoslovci, se zavedati slovenske kulturne in jezikovne dediščine, ne pa popuščati "trendom".
S stališča slovenske kulturne dediščine in skozi stoletja uveljavljenih pristnih slovenskih izrazov ter poimenovanj so trendi lahko pozitivni ali pa negativni. Toda slovenski jezikoslovci med tema pojmoma očitno ne znate razlikovati, saj za vas izgleda, kot da je za spremebne dovolj le nek trend ne glede na to, koliko je razgraden do slovenskega jezika in slovenske kulturne dediščine.
Potrebno je podpirati pozitivne trende, slovenskemu jeziku škodljive trende pa zaustavljati ali jih vsaj obvladovati. In ravno v tej preveliki ležernosti je težava, saj naj bi bili slovenski jezikoslovci slovensko zavedni in bili tudi varuhi in skrbniki koherentnega in pristnega slovenskega jezika tudi v smislu slovenske kulturne dediščine.
Morda se zdi, da sem malenkosten, toda ravno takšna vsesplošna popustljivost na videz "majhnih" primerov pomeni veliko erozijo slovenskega jezika na dolgi rok. Res je jezik živa tvorba in se spreminja, a to ne opravičuje malomarnosti, saj mora biti vsaka sprememba jezikovno strokovno premišljena in sicer tako, da ne spreminja jedra in bistva slovenskega jezika.
Recimo že pri Prešernu, pa tudi dalje nazaj v preteklost, vidimo popuščanje tujim škodljivim trendom. Prešeren je sprva napisal Zdravico, ki jo je avstro ogrski režim cenzuriral. Potem jo je nekaj kasneje nekoliko spremenjeno znova izdal in pod vplivom ilirskega gibanja (navezovanje na južno slovanske narode) preimenoval v "Zdravljico", ki je južnoslovanska popačenka, saj se ne sprašujemo po zdravlju temveč o zdravju. Za himno imamo torej zdravico, ki se imenuje Zdravljica, kar je absurd.
Podobno kot zdravica "Zdravljica", je tudi slovenska Lublana dobila svoja dva "j"-ja. Čehi, Poljaki, Slovaki še danes uporabljajo izraz Lublana in tako tam lahko najdemo še vedno Lublanske ulice in ceste. Ta trend vstavljanja nepotrebnih "j"-jev v slovensko besedišče je znova zacvetel po 2. svetovni vojni. Kot droben primer navajam SSKJ, kjer za znameniti čoln Blejskega jezera najdemo geslo "pletnja", čeprav so ta čoln Blejci in narod vedno imenovali in še vedno imenujejo pletna od "pamtiveka".
Slovenski jezik ima svojo melodiko in takšno vsiljevanje slovenskemu jeziku tuje jezikoslovne logike je nedopustno. S tem sem želel pokazati, da vsiljevanje turške različice imena Carigrad še zdaleč ni osamljen primer, temveč nasprotno, tega je v slovenskem jeziku zdaleč preveč.
Poraja se vprašanje, kako to, da slovenski jezikoslovci, če so res slovenski, to dopuščajo...?
Pozdravljeni,
martina.korez@l... v
Pozdravljeni,
hvala za vaš zelo poglobljen in premišljen komentar. Res cenimo čas in trud, ki ste ga vložili v zapis, ter zanimive zgodovinske in jezikovne vidike, ki ste jih izpostavili. Veseli nas tudi, da se tako zavzeto in iskreno zavzemate za slovenski jezik in njegovo kulturno dediščino.
Kot prevajalska agencija se pri svojem delu primarno opiramo na veljavne jezikovne priročnike in priporočila, zato pri takšnih vprašanjih sledimo aktualnim normativnim usmeritvam. Razprava, ki jo odpirate – zlasti glede razvoja jezika, vpliva rabe in vloge jezikoslovcev – je vsekakor zelo pomembna, vendar presega naše strokovno področje, torej normativo.
Poimenovanja (obča ali lastna imena) niso vedno zgolj posledica teženj jezikoslovcev, ampak tudi splošne uporabe. Ta pogosto po določenem času preide v normativno uporabo. Tako je tudi z imenom Istanbul (ki je bil uveden že skoraj 100 let nazaj in se je nato uveljavil v večini jezikov, čeprav so pred tem uporabljali ime Konstantinopel oz. izpeljanke iz tega prvotnega imena. In vsekakor ne gre samo za "trend", ampak uradno spremembo imena mesta s strani pristojnih organov, prejšnja raba pa – po želji posameznika – ostaja). Tako da to nenehno "posodabljanje" jezika ni samo slovenska posebnost in ne pomeni opuščanja jezika ali (vsaj v navedenih primerih) škodljivih tujih trendov, ampak pogosto tudi težnjo po diferenciaciji od drugih jezikov. Enako velja za "zdravljico", ki je danes povsem sprejet izraz v SSKJ-ju, kot je razvidno iz prispevka v Franu (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=zdravljica) (in ne izraža samo naslova), ali pletnjo/pletno, ki je v novem osnutku SSKJ-ja (ki v elektronski obliki že obstaja) že zapisana tudi brez -j.
Za dodatna pojasnila glede teh vprašanj ter za širši jezikoslovni pogled vam priporočamo, da se obrnete na Jezikoslovno svetovalnico oz. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ki je pri nas najvišja inštanca na področju jezika in kjer vam bodo strokovnjaki s področja slovenskega jezika lahko podali bolj poglobljene in merodajne odgovore.
Lep pozdrav
ekipa Leemete
Dodaj nov komentar