Kaj skupnega imajo paprika, makadamija in malina? To so plodovi, ki so bili navdih za nov Leemetin članek, saj jih povezuje podobna jezikovna zadrega: kako iz njih pravilno tvoriti svojilne pridevnike?
- Si za zajtrk na kruh namažemo paprikin, paprikov ali paprični namaz?
- Si naročite malinino ali malinovo limonado?
- Ali za sijoče lase uporabljate makadamijevo ali makadamijino olje?
- Ste za pripravo bezgovega soka uporabili citronko ali limonin/limonov sok?
Zakaj nam pridevniki povzročajo toliko težav
Pri normiranju jezika (v slovnicah in pravopisih) je jezikoslovje želelo vpeljati jasno razločevanje med obrazili.
Kako bi tvorili vrstne pridevnike iz samostalnikov: volk, bombaž in šipek?
Verjetno tako:
- volčji (brlog),
- bombažni (prt) in
- šipkov (čaj).
Pri tvorbi moško- in srednjespolskih vrstnih pridevnikov uporabljamo obrazila: -ji, -ni, -ov.
Težava se pojavi, ker lahko s temi tremi obrazili tvorimo tudi vrstne pridevnike samostalnikov ženskega spola: ovca → ovčji, miza → mizni, lipa → lipov; sicer pa svojilne pridevnike iz samostalnikov ženskega spola tvorimo z obrazilom -in: mama → mamin.
Makadamijevo ali makadamijino
Kako bi tvorili vrstni pridevnik iz samostalnika makadamija? Samostalnik makadamija spada v 2. žensko sklanjatev – tako kot samostalnik lipa (lipov). Skladno s tem bi lahko torej zapisali: makadamijevo olje, saj ta pridevnik izraža vrsto olja.
Vse od izida zadnjega normativnega priročnika (SP 2001) sta se pisna in govorjena slovenščina zelo spremenili. Pomensko razlikovanje med tvorjenkami izključno na podlagi obrazil je danes zelo zabrisano. To pomeni, da obrazilo -in prevzema funkcijo tako vrstnega kot svojilnega pridevnika.
in ne le svojine (makadamijin plod).
Malinina ali malinova limonada
Ko boste naslednjič obiskali gostinski lokal, bodite pozorni na tvorbo pridevnika (vrstnega ali svojilnega) iz samostalnika malina: malinina/malinova tortica, malinina/malinova limonada. Vrstni pridevnik iz samostalnika malina bi glede na pravopisna pravila tvorili z obrazilom -ov, torej malinov.
Vse pogosteje pa v rabi zasledimo pridevnik malinin, ki glede na priponsko obrazilo izraža svojino, torej tortica/limonada, ki pripada malini. Tudi v primeru malinin/malinov lahko ugotovimo, da v rabi ostro razlikovanje med obrazili in pripadajočimi pridevniki izginja.
zato za izražanje vrstnosti uporabljamo tega.
Paprikina ali paprikova solata
Čevapčičem in perutničkam se na pikniku prileže dobra solata, kajne? Kako bi pravilno poimenovali solato, ki je narejena iz paprike – paprikina (svojilni pridevnik) ali paprična (vrstni pridevnik) solata?
Zdaj že vemo, da bomo izbirali med obraziloma -in in -ov. Ko imamo opravka z zvezami, ki poimenujejo vrsto jedi, sta mogoči obe obrazili: paprikina solata in paprikova solata. Tudi v primeru tvorbe pridevnikov iz samostalnika paprika je v jezikovnih priročnikih zabeležen le pridevnik paprikov, strokovnjaki iz Jezikovne svetovalnice pa omenjajo tudi to zvezo z vrstnim pridevnikom: paprična omaka/solata.










Komentarji
Ojoj...Če prav razumem, bi
Dušan v
Ojoj...Če prav razumem, bi materinski dan (ob zamenjavi matere z mamo) lahko bil MAMOV dan?
Uh, to se pa res nenavadno
Leemeta v
Uh, to se pa res nenavadno sliši, kajne? Verjetno bi bilo bolje obrniti to besedno zvezo in napisati "dan mam". Če nismo prepričani, ali določeno pravopisno pravilo razumemo pravilno in ali bi ga lahko uporabili v konkretnem primeru, se je najbolje ravnati po rabi: kaj pravijo korpusi in naša zdrava kmečka pamet – če se nekaj sliši zares nenavadno, zelo verjetno tudi ni pravilno.
Torej bučkova, blitvova in
Erik v
Torej bučkova, blitvova in okrova solata? Menda tudi kolerabicova? Za pocrkat :)
Pozdravljeni, hvala za vaše
martina.korez@l... v
Pozdravljeni, hvala za vaše vprašanje.
Pravila Slovenskega pravopisa 2001 v členih 956 in 962 pravijo, da iz samostalnikov ženskega spola naredimo vrstni pridevnik s pomočjo obrazil -ji, -ski, -ov, redkeje pa tudi iz obrazila -in. Po analogiji s tam navedeno lipo bi tako tudi iz samostalnikov malina, sliva, brusnica tvorili pridevnika malinov, slivov, s katerim bi v zvezi malinov sirup in slivova marmelada izražali vrstnost. Pri brusnica je ustreznejše obrazilo -ni, torej brusnični sok.
V rabi sicer zasledimo tudi varianti malinin (malinin sirup) in brusničin (brusničin sok), ki ju ljudje uporabljajo v pomenu vrstnosti, v slovarjih standardnega jezika pa ne.
Pridevnik slivin – sodeč po korpusu Gigafida – uporabljajo le v pomenu svojine, torej: slivina krošnja.
Seveda pa vsaka končnica ne pride v poštev pri vsakem samostalniku, kar pomeni, da moramo uporabiti ustrezno.
Lep pozdrav
Ekipa Leemete
Dodaj nov komentar