Ali je pravilno limonin ali limonov sok, je vprašanje, staro vsaj toliko kot vprašanje, ali je bilo prej jajce ali kura. No, skoraj toliko.

Obstajata namreč dva tabora. Tisti, ki trdijo, da je prav limonov, saj bi limonin pomenilo sok, ki je last limone. In tisti, ki trdijo, da je prav limonin ne glede na pravila, saj gre za tako uveljavljeno obliko, da je vsakršno prerekanje o tej temi brezpredmetno. Pa je res?

Ponovimo osnove v nekaj sekundah

V slovenščini poznamo štiri vrste pridevnikov:

• svojilni: Alešev (avtomobil), sosedova (hiša), Leemetin (blog);
• vrstni: pralni (stroj), rdeči (karton), slovenski (jezik);
• lastnostni ali kakovostni: lep (dan), vroč (kakav), velika (hiša);
• količinski: ena, petero, precej.

Hladen ali hladni čaj?

Ena najpomembnejših lastnosti pridevnika je njegova (ne)določnost. Svojilni pridevniki imajo samo nedoločno obliko, vrstni samo določno, lastnostni pridevniki so lahko določni in nedoločni, torej imajo v imenovalniku in tožilniku moškega spola poleg neglasovne končnice lahko tudi končnico -i za določnost (lepi, vroči, veliki). Takšna raba je značilna na primer za ponavljanje.

Kako nastanejo svojilni in vrstni pridevniki?

→ SVOJILNI PRIDEVNIKI

SP 2001 navaja, da svojilne pridevnike iz samostalnikov moškega in srednjega spola delamo z obraziloma -ov/-ev, če pomenijo bitje, ustanovo ipd.:

• bratov, dekletov, Tamov, Sazujev.

Iz drugih samostalnikov (tudi ženskega spola) nastanejo s priponskim obrazilom -ov/-ev vrstni pridevniki:

• lipov (čaj), blažev (žegen), bezgov (sok).

→ VRSTNI PRIDEVNIKI

Vrstne pridevnike iz samostalnikov ženskega spola dobimo tudi z dodanimi obrazili -ji, -ski ali -i (iz pridevnikov na -Ən), redkeje -in:

• ribji, stranski, mizni, puškin.

S priponskim obrazilom -in tvorimo svojilne pridevnike iz samostalnikov ženskega spola, ki pomenijo osebo, žival, ustanovo:

• mamin, veveričin, matičin (iz matice)

Kateri je vrstni in kakšen je lastnostni pridevnik?

Največ težav povzroča razlika med vrstnim in lastnostnim pridevnikom moškega spola v prvem ter četrtem sklonu ednine. Končnici -en in -ni se namreč v drugih sklonih in številih obnašata enako.

Izdelek je pralen (lastnostni pridevnik), mogoče ga je prati v pralnem stroju (vrstni pridevnik). V pomoč pri razlikovanju sta vprašalnici kakšen za lastnostni in kateri za vrstni pridevnik. Drugi namig za razlikovanje je tudi dejstvo, da lahko vrstni pridevnik s samostalnikom tvori stalno besedno zvezo, lastnostni pa ne.

Slovnični preizkus za vas

Poskusite rešiti naslednje primere: kateri pridevnik je lastnostni in kateri vrstni?

Da bo naloga še malce bolj zapletena, se je vmes pritihotapil tudi svojilni pridevnik.

• lesena (igračka), lesna (industrija)
• materni (jezik), materin (obraz)
• pameten (učenec), pametni (telefon)
• stekleni (papir), steklen (drobec)

Rešitve: vrstni: lesna (industrija), materni (jezik), pametni (telefon), stekleni (papir); lastnostni: lesena (igračka), pameten (učenec), steklen (drobec); svojilni: materin (obraz)

Limonin ali limonov sok?

V že objavljenem članku o tem, kako tvorimo svojilne pridevnike iz lastnih imen, vidimo, da so svojilni pridevniki ženskega spola tvorjeni s končnico -in. Vrstne pridevnike iz takšnih samostalnikov tako sicer pogosto tvorimo z obrazilom -in:

• limonin sok, pirin kruh, ajdina žetev,

čeprav bi jih bilo treba skladno s Pravopisom tvoriti z obrazilom -ov:

• limonov sok, pirov kruh, ajdova žetev.

Kaj pa najdemo v slovničnih priročnikih?

• Pravopis torej odsvetuje pridevnik limonin in daje prednost pridevniku limonov. V njem najdemo tudi ajdino/ajdno žetev (vendar ajdov kruh), ne najdemo pa razlike med vaniljevim in vaniljinim sladkorjem.
• Gigafida (kjer najdemo pogostost rabe izraza) dokazuje, da raje pijemo limonin kot limonov čaj, vendar pri tem pridevniki vaniljev, ajdov, lipov premagajo vaniljinega, ajdinega in lipinega.