Velika noč – praznik pisanih simbolov in jezikovnih pasti

Če bi vam nekdo rekel, da bo letos bela velika noč, bi pomislili na sneg ali na … kuhano šunko?

Velika noč je eden najbolj simbolnih, pisanih in prazničnih dni v letu. Od pomladnega prebujenja in religioznih obredov do zajčkov, pirhov in čokoladnih presežkov. A poleg tega skriva tudi jezikovne posebnosti, ki marsikoga še vedno zmotijo.

Poglejmo, zakaj nas ta praznik tako navdušuje ––in zakaj ga včasih zapišemo preveč velikopotezno.

Velika noč – praznik obredov, simbolov in sladkih skušnjav

Velika noč je največji krščanski praznik, ki obeležuje Jezusovo vstajenje. A tudi tisti, ki niso verni, se pogosto veselijo obredov, vonja po potici in pirhov ter družinskega vzdušja.

Praznovanje je preplet verskih, ljudskih in družinskih tradicij, ki se razlikujejo po regijah – in tudi po tem, kaj se znajde na praznični mizi.

Več o nenavadnih velikonočnih običajih lahko preberete v našem članku Nenavadni velikonočni običaji.

Pirhi: od naravne elegance do pravih umetnin

In potem so tu še pirhi – od barvanja z olupki čebule do voskanih umetnin, ki bi si zaslužile svojo razstavo.

Slovenci pirhe barvamo že stoletja, pogosto z naravnimi materiali: čebulnimi olupki, rdečo peso, špinačo ali kurkumo. Nekateri prisegajo na voskanje, drugi na nalepke, tretji pa na totalno umetniško svobodo, kjer nastanejo mojstrovine, ki si zaslužijo svoj profil na Instagramu.

Zajec, ki nosi jajca?

Velikonočni zajček je morda najbolj nenavaden simbol praznika. Legenda o zajčku izvira iz nemških protestantskih skupnosti, kjer je »Osterhase« prinašal jajca pridnim otrokom – kot nekakšen božični zajec, če smo iskreni. Ta običaj se je v 18. stoletju razširil v Ameriko, danes pa je to nepogrešljiv del prazničnega marketinga (in izgovor, zakaj je doma spet preveč čokolade).

Velika začetnica ali ne? Kako pravilno pišemo veliko noč?

Ah, zdaj pa nekaj za jezikovne navdušence!

Čeprav zveni pomembno in veličastno, se »velika noč« piše z malo začetnico, razen kadar stoji na začetku povedi ali naslova.

Letos bo velika noč zgodaj.
Komaj čakam na Veliko Noč! (Ups, dvakrat preveč veliko.)

Zakaj? Ker velika noč ni lastno ime, ampak ime praznika (tako kot novo leto, božič ali pust). Slovenska pravopisna pravila pa so glede tega precej jasna – čeprav nam velik pomen praznika včasih nehote »poveča« tudi začetnico.

V našem članku Zelen božič, bela velika noč ali barve v frazemih pa lahko preberete tudi, zakaj naj bi bila velika noč včasih bela.

Zakaj se datum velike noči vsako leto spreminja?

Ker ni vezan na fiksni datum, ampak na lunine faze! Velika noč pade na prvo nedeljo po prvi pomladanski polni luni, kar pomeni, da je lahko med 22. marcem in 25. aprilom. Ta pravila izvirajo še z Nicejskega cerkvenega koncila (325 n. št.), in če ste zdaj malo zmedeni – nič hudega, tudi mi vsako leto googlamo datum.