Interesne govorice

»Stari, a maš spimpan avto?«
»A misliš tega na Prešercu? Ne, ti si čist zblojen!«
»Ja, tega. Se mi mudi, ajde. Te pokličem na mobilca.«

Veste, kako imenujemo krepko obarvane besede v zgornjem dialogu? Gre za slengizme, ki jih uvrščamo med interesne govorice.

Interesne govorice so različica jezika s posebnim besediščem in izraznimi načini, oblikujejo pa se znotraj posameznih ožjih družbenih skupin, kakršna so na primer poklicna ali druga dejavnostna združenja ter skupine ljudi iste generacije.

Tako jezik ljudi istega poklica imenujemo žargon, jezik ljudi iste starostne skupine je sleng, jezik skrivnih skupin pa se imenuje argo. Prav zaradi teh drug drugega včasih sploh ne razumemo, pa čeprav vsi govorimo slovensko, medtem ko se pripadniki skupine razumejo odlično.

Danes si bomo pogledali vsako od podskupin in številne zanimive primere. Če ste kadar koli hoteli komentirati naš članek, pa ste si tik pred objavo premislili, je danes več kot popoln trenutek, da to storite. V eni od kategorij se boste zagotovo našli.

Interesne govorice – sleng

Sleng je govorica ljudi iste generacije, navadno pa jo neka starostna skupina razvije v svojih mladostniških letih in tako ima vsaka generacija svoj sleng.

Za sleng je značilna nenavadnost izražanja, s katero se govorci upirajo avtoriteti in podirajo tabuje.

Pogosta je uporaba prevzetih besed, dandanes zlasti iz angleščine, v preteklosti pa iz nemščine in srbohrvaščine. Lastnost slengovske govorice je tudi močno poudarjanje čustev in čustvenih stanj.

Sleng se od vseh interesnih govoric najhitreje spreminja, in sicer glede na to, kar je trenutno aktualno.

Primeri slengovskih izrazov:

spimpati → urediti, prenoviti, polepšati
čupati → trgati, puliti
zblojen → zmeden in zadet
trandža → transvestit
afračn → zadirčen, nesramen
bolonc → bolonjski študij
alkič → alkoholik, alkoholna pijača
kao → kot da
ajde → poziv k premiku, pozdrav

Interesne govorice – žargon

Žargon je govorica ljudi istega poklica oz. stroke. Žargonski izrazi so neuradni strokovni izrazi neke stroke in so ljudem drugih strok težko razumljivi, njihova prednost pred formalno strokovno terminologijo pa je v tem, da so za delovne razmere bolj praktični. Tako poznamo žargon gasilcev, rudarjev, kirurgov, avtomehanikov, profesorjev itd.
V slovenskem prostoru je dobro poznan in raziskan žargon zagorskih rudarjev, ki premore celo svoj slovarček, precej poznani pa so nam tudi žargonski izrazi profesorjev in kirurgov.

Rudarski žargon

furet → nakopani premog
hangertkolm → najbolj kvaliteten del premoga
knepar → majhna količina eksploziva
marko → stroj za navijanje verige
upava → prečni odkop v jami

Profesorski žargon

šus, cvek, kol, špon → nezadostna ocena
zakoličiti, šutniti, kecniti → pisati nezadostno oceno
pasti, cepniti, rukniti, pogrniti, zglajzniti → ne opraviti izpita
plonkati → goljufati pri preizkusu znanja
plonkec → listek z učno snovjo, namenjen goljufanju pri preizkusu znanja
piflati → zavzeto se učiti, učiti se na pamet
piflar → zelo zavzet učenec, kdor se uči snov na pamet brez razumevanja
špricati → izostati od pouka
kontrolka → preizkus znanja
prfoks → profesor

Kirurški žargon

vsi oprani → izraz, ki pomeni, da je vse osebje v operacijski sobi v sterilnih oblačilih in pripravljeno na začetek operacije
hemangiom → žilna malformacija
EMG (elektromiografija) → elektrodiagnostične preiskave perifernega živčevja

Interesne govorice – argo

Argo je jezik skrivnih združb, ki so razvile poseben način izražanja, da jih širša javnost ne bi razumela.

Gre za jezik marginalnih skupin, kot so kriminalci, tatovi, prostitutke, berači. Med vsemi interesnimi govoricami je argo najslabše raziskan in poznan, kar pa je glede na njegovo vlogo in pomen pravzaprav razumljivo.

Vas zanima, kako vam gre njegovo razumevanje?

Ti lobov kumerč, nihto na stenijlongov te, scer zna grilc z bincgarjeprvolhat in te unemat. → Ti slab človek, nikar ne stoj dolgo tu, sicer bi znal birič z vojaki priti in te odpeljati.
Kdo te je v to šrencencoprtanov? → Kdo te je v ječo pripeljal?
Kaj's pa lobovgaumohov? → Kaj slabega si naredil?
Jest tega po rufajn še nihto na knajsam. → Jaz tega po imenu še ne poznam.
Če si kaj unemov, al kej drujgalobovgaumohov, hibej per frogajn, da se nihto ne zašmalaš. → Če si kradel ali kaj drugega hudega storil, pazi pri izpraševanju, da se ne zagovoriš.
A, nihto se na bojej, na bom pregrandovšmal. → A ne boj se, jaz ne bom preveč povedal.

V to skupino uvrščamo sicer tudi razne jezikovne igre, kot sta na primer:

→ papagajščina (za vsak samoglasnik postavimo še -p in isti samoglasnik, npr. paprika → papapripikapa) in

→ latovščina (pred vsak zlog besede postavimo -la, npr. danes → ladalanes).