Poznate pomirjevalne učinke pasijonke, krepilno moč ženšena ali bogato zdravilno moč kruhovca? Če ste odgovorili pritrdilno, dobro poznate imena teh rastlin. Rastline, ki na naših tleh ne rastejo, lahko med potjo do nas naberejo več imen. V tem blogu smo občudovali manj znane rastline, ki jih uporabljajo v medicini, kozmetiki in tudi kulinariki, ter se spraševali, kako jih poimenujemo v slovenščini.

Na glavo obrnjeno drevo

Začnimo pri izvrstnem drevesu, ki je omenjeno celo v Malem princu in je za ljudi, večinoma Afričane, ki se zbirajo pod njim, izjemno pomembno. Njegovo najbolj razširjeno ime je baobab (Adansonia digitata), v slovenščini pa mu pravimo kruhovec ali opičji kruhovec, ker ga imajo rade opice. Pravijo mu tudi »na glavo obrnjeno drevo«. Legenda namreč pravi, da so se bogovom zdeli kruhovci preveč pokončni in preponosni, zato so se nanje razjezili, jih izruvali in vrgli na glavo nazaj v zemljo.  

Znanstveno ime Adansonia digitata pa se nanaša na francoskega raziskovalca in botanika Michela Adansona (1727–1806), ki je opazoval primerek na otoku Sor v Senegalu, ter na liste, ki so podobni dlani s prsti (digitata pomeni 'roka').

Kristusov cvet, ki pomirja

Zanimivo zgodbo nosi marakuja, kot so jo poimenovali Indijanci, v slovenščini pa zanjo uporabljamo ime pasijonka (Passiflora). Španski misijonarji so jo opazili med osvajanjem Amerike in v njenem cvetu »videli« simbole Jezusovega trpljenja (lat. passio): križ, žeblje in krono. V portugalščini so ji rekli tudi »flor das cinco chagas« kar pomeni 'roža petih ran'. Ime so izrabljali tudi med spreobračanjem staroselcev v krščanstvo. Znanstveno ime Passiflora dobesedno pomeni Kristusov cvet. Kljub »trpečemu« imenu pa naj bi pasijonka prinašala umirjenost in pripomogla k dobremu spancu.

Popotniki so v Evropo prinesli tudi izvirno ime marakuja, ki se je ohranilo tudi v slovenščini, a je glede na podatke v Gigafidi 2.0 petkrat manj pogosto kot ime pasijonka.

»Človeška rastlina« ginseng ali ženšen?

Z izrazoma ginseng ali ženšen (Panax) so poimenovane rastline, ki vsebujejo ginsenozide, ti pa naj bi prinašali dobro počutje in odpravljali utrujenost, zato ga najdemo v energijskih pijačah. Hkrati pa naj bi ta rastlina krepila libido (v prevelikih količinah povzroča nespečnost ). Tega ne omenjamo kot priporočilo, ampak zaradi njenega imena. Ime ginseng je namreč angleška izgovarjava kitajskega izraza rénshēn in pomeni 'človeška korenina', korenina te rastline spominja na človeško telo ali moški spolni organ. Njeno znanstveno ime Panax pa preprosto pomeni 'zdravilo za vse'.

Kitajski izraz rénshēn v slovenščino prečrkujemo kot ženšen, zato je pravilneje uporabljati to obliko, a se je verjetno zaradi lažje izgovarjave bolj razširil izraz ginseng.

Pozor! To je samo marketing!

Podobno kot so misijonarji s poimenovanjem rastline želeli staroselcem »prodati« svojo vero, to metodo uporabljajo tudi podjetja. Tako je npr. ime za rastlino Eleutherococcus senticosus izraz sibirski ginseng le marketinška poteza, saj to ni ginseng, ker nima ginsenozidov.

Gvajava ali gvava?

Tudi tu lahko za zmedo »okrivimo« angleščino. Gvajava in gvava (Psidium guajava) je rastlina iz Latinske Amerike, ki pri nas očitno še ni tako znana kot prej omenjene, uporabniki jezika pa še nihajo med različnimi poimenovanji. V Gigafidi 2.0 tako najdemo več izrazov:

• gvajava (22 pojavitev),
• guajava (7 pojavitev),
• gvava (9 pojavitev), in
• guava (177 pojavitev).

Presenetljivo ali pa tudi ne je najbolj razširjen izraz guava, kakor jo poimenujejo tudi v angleškem okolju, vendar, kot pravi Helena Dobrovoljc v Jezikovni svetovalnici, je bilo prvotno bolj razširjeno poimenovanje iz latinščine gvajava in ta neposreden prenos je priporočljivejši. »Poslovenjena različica gvava (iz angleške guava) se je pojavila verjetno kasneje, po komercialnih poteh, zato je tako pogost tudi slovenščini neprilagojeni zapis guava.«

Kakor koli bi želeli poimenovati rastline, morda celo drugače, kot priporoča Leemeta, se zavedajte, da je najpomembnejša doslednost.