Kako pisati imena izobraževalnih programov

Ste se kdaj vprašali, s katerimi jezikovnimi dilemami se pri svojem delu srečujejo učitelji?

Če boste učitelja/-ico v naslednjem šolskem letu ujeli v jezikovno past, ga/jo prijazno podučite o pravilnem zapisu (in sproti še predlagajte, da se naroči na naš blog).

Kako pišemo imena šolskih predmetov

Kateri stavek se vam zdi pravopisno ustreznejši?

1. Pri pouku matematike smo spoznali naravna števila.

2. Pri pouku Matematike smo spoznali naravna števila.

Zagotovo velika začetnica marsikomu kar bode v oči.

Imena osnovno- in srednješolskih predmetov
zapisujemo z malo začetnico,
ker so ta imena prekrivna z občnimi imeni – imeni ved
(fizika, kemija, biologija) in jezikov (angleščina, nemščina).

Drugače je s predmeti na študijskih programih; te zapisujemo z veliko začetnico, saj so lastna imena.

Zakaj? Ker pripadajo posameznemu študijskemu programu oz. smeri in niso povsem prekrivna z drugimi občnoimenskimi poimenovanji.

Pogoj za pristop k izpitu je pozitivno ocenjena seminarska naloga pri predmetu Šolski esej.
Prispevek so pripravili študentje Sociologije pri predmetu Sociološki vidiki globalizacije.

Tudi imena študijskih smeri/programov zapisujemo z veliko začetnico – četudi so prekrivna z občnimi imeni.

Ali je prav 9.a ali 9. a razred

Kako pravilno zapišemo črko ob številki razreda?

Miha je učenec:

a) 9.a razreda,

b) 9. a razreda,

c) 9. a-razreda?

Prepričani smo, da vas bo odgovor presenetil: pravilna odgovora sta b) in c).

Slovenski pravopis priporoča zapis z vezajem
– 9. a-razred –
čeprav boste ta način zapisovanja le redko opazili.

Bolj uveljavljen je zapis z obveznim presledkom za števnikom in brez vezaja: 9. a razred.

Pravilno krajšanje šolskih ocen

Ste se kdaj vprašali, od kod in zakaj krajšanje šolskih ocen?

Mogoča sta dva odgovora, in sicer: ne vemo in zaradi praktičnosti uporabe.

Okrajšave šolskih ocen so s stališča pravopisa nenavadne, saj ne vsebujejo okrajšavne pike tako kot npr., itd., ipd., d. o. o. Ker ohranjajo lastnosti okrajšav, jih pišemo z malimi črkami.

S prsti torej ne smemo kazati na jezikoslovce, saj so te okrajšave (verjetno zaradi praktičnosti in pogostosti uporabe) »izumili« učitelji.

Tovrstne okrajšave so vsakodnevno v uporabi v vseh slovenskih šolah – tudi pri ocenjevanju predmetov pri splošni maturi:

nzd – nezadostno
zd – zadostno
db – dobro
pdb – prav dobro
odl – odlično

Kot zanimivost:
uradno okrajšave ocen sploh niso zapisane.

Ni treba dvakrat ugibati, katera okrajšava nam je prevečkrat pokvarila razpoloženje, kajne?

Odličen ali odlični učni uspeh

Se še spomnite podkupovanja staršev, da bi se ob koncu šolskega leta še trudili za dobre ocene? Zagotovo se spominjate tega stavka: Če boš odličen/prav dober/dober … boš dobil … Med brskanjem po šolskih jezikovnih dilemah smo izbrskali zanimivo zagato – Je prav odličen ali odlični učni uspeh?

Izbiramo torej med lastnostnim in vrstnim pridevnikom. Slovar slovenskega knjižnega jezika je naklonjen vrstnemu pridevniku – odlični, zadostni, nezadostni – medtem ko Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednjih šolah daje prednost lastnostnemu – odličen, prav dober, dober. Zanimivo je opažanje, da SSKJ pri uspehu prav dober in dober navaja samo nedoločno obliko: (prav) dober uspeh.

Uspešno šolsko leto 2021/2022

Ker vemo, da naše članke pridno berejo tudi učitelji in učenci, jim ob skorajšnjem vstopu v novo šolsko leto želimo res uspešno šolsko leto in čim več druženja v šolskih klopeh.