Pravica do pritožbe (pravnega sredstva) je ustavno zagotovljena možnost pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti sodnim ali upravnim aktom (odločbam, sklepom idr.), s katero pristojni organi odločajo o naših pravicah in obveznostih. Po obsegu je največ tovrstnih aktov izdanih v upravnih zadevah – kot stranke smo udeleženi v postopkih, ki se nanašajo npr. na izdajo gradbenega dovoljenja, davke, prekrške, inšpekcijski nadzor, socialno varnost.

S pritožbo izrazimo svoje nezadovoljstvo z nekim ravnanjem ali stanjem, pri čemer zahtevamo razveljavitev/odpravo odločitve ali njeno spremembo.

Zavedajmo se, da nam je ta pravica sicer zagotovljena, kljub temu pa učinka ne bomo dosegli brez ukrepanja. »Nemo iudex sine actore« oziroma »ni sodnika brez (pri)tožnika«, zato velja, da se pritožbeni postopek ne bo začel, če ga sami ne bomo sprožili z vloženo pritožbo. To lahko storimo ustno (na zapisnik pri pristojnem organu) ali pisno (po pošti, neposredno ali po elektronski poti).

V nadaljevanju si oglejmo nekaj nasvetov, ki se nanašajo predvsem na sestavo pritožbe v pisni obliki.

Sestavine pritožbe

• Posebno pozornost posvetimo pravočasnosti, saj prepozna pritožba ne more biti uspešna, ker jo bo organ zavrgel brez vsebinske obravnave.
• Podatke o pritožbenem roku, plačilu (upravne ali sodne) takse in o organu, pri katerem je treba vložiti pritožbo, najdemo v pouku o pravnem sredstvu, ki je nujna sestavina akta, ki ga želimo izpodbiti.

Oblika pritožbe

Oblika pritožbe sicer ni strogo določena, koristno pa je upoštevati nekaj napotkov, ki jih navajamo v nadaljevanju.

• V glavi navedemo svoje ime in priimek ter naslov, nižje pa naziv in naslov naslovnika.
• Ne pozabimo pripisati datuma in se na koncu tudi lastnoročno podpisati.

Navedba datuma

Datum lahko zapišemo na različne načine:

→ Pri pisanju s številkami ničel ne pišemo (pravilno je 2. 3. 2018, ne pa 02. 03. 2018 – pazimo tudi na presledke za pikami).

→ Pri pisanju z besedo mesec zapišemo v rodilniku, ne imenovalniku (2. marca 2018, ne pa 2. marec 2018, pri čemer pazimo tudi na uporabo male začetnice).

• Dokument naslovimo s »Pritožba«, pri čemer je obvezno treba natančno navesti, zoper kateri akt (številka, datum in izdajatelj akta) vlagamo pritožbo.
• Vsebinski del pritožbe naj zajema navedbo, ali izpodbijamo akt delno ali v celoti, osredotočimo pa se na pritožbene razloge.
• Svoje nestrinjanje lahko izrazimo nad vsebinskimi pomanjkljivostmi akta, napakami v postopku, ki je pripeljal do izdaje akta, in nad pomanjkljivo ali napačno ugotovljenimi dejstvi.

Dobrodošlo je, da navedemo ali priložimo tudi (listinske) dokaze, zlasti takšne, ki pomenijo novost za sam postopek in jih nismo imeli možnosti navesti že pred izdajo akta.

Kako jezikovno ustrezno napisati pritožbo

Oblika in vsebina pritožbe sicer nista strogo določeni, zahtevek je lahko vložen laično, vsekakor pa je priporočljivo, da je razumljiv, saj bomo tako s pritožbo lažje uspeli. Veliko pritožnikov ne zaupa v svoje sposobnosti (pisnega) izražanja, zato za sestavo pritožbe poiščejo pomoč odvetnika, kar pa lahko stane tudi več sto evrov.

Znanje slovenščine neposredno seveda ne bo krojilo (ne)uspešnosti naše pritožbe, nam pa lahko prihrani veliko časa in predvsem denarja.

• Priporočljivo (če ne celo nujno) pa je, da se izogibamo žaljivkam – njihova uporaba v pritožbah žal ni redka. S spoštljivim jezikom naslovniku pokažemo tudi visoko raven kulture in z vljudnim pristopom pripomoremo k splošni strpnosti.
• Prav zato se izognemo tudi rabi klicaja, ki je za formalna besedila premočno ločilo, saj zaznamuje vzklično končno intonacijo, ki bolj kot v formalno pritožbo sodi v čustveno obarvana besedila.

Kako napisati pritožbo – primer

Znanje slovenščine je pomembno tudi, ko želimo napisati dopis, o čemer lahko več preberete na tej povezavi.