Brezplačen

Hitri izračun cene

x

BLOG

Praktični in hudomušni nasveti za učinkovito rabo jezika


  • Zanimivosti
/ 20. September 2019
3
MIN

Kako zapisati zvok vode ali onomatopoija

 

Še tako jezika vešč posameznik se včasih znajde pred izzivom – kako zapisati zvok vode, ki vre? Ali zvok ptice, ki zamahne s krili? smiley

Danes bomo pod drobnogled vzeli prav to področje in sproti ugotavljali še, kakšne razlike se pojavljajo pri zapisovanju posnemanja glasov v različnih jezikih.

 

Namig:
namesto poljuba vam lahko kakšen Anglež gladko primaže klofuto.

Imejte se radi – berite naprej. smiley

 

Beseda ali dve o teoriji

Slikanje z glasovi spada med glasovne besedne figure, kamor uvrščamo še:

  • rimo ali polni besedni stik (ujemanje besednih, največkrat končnih zlogov),
  • samostalniški stik ali asonanco (besede se ujemajo v samoglasnikih (npr. »Bam-bam, bam-bam! Jaz sonca vam dam…«, kjer ponavljajoča črka a poudarja učinek zvonjenja) in
  • soglasniški stik ali aliteracijo (besede se ujemajo v soglasnikih, npr. riba ribi grize rep).

Največ primerov glasovnih besednih figur lahko najdemo v pesniških stvaritvah in besedilih oglasov, reklam, mojster onomatopoije pa je bil Prešeren – spomnimo se na Povodnega moža, kjer je pesnik že samo s kombinacijo glasov oziroma črk pričaral vihar:

 

»…zasliši na nebu se strašno gromenje, zasliši vetrov se sovražno vršenje, zasliši potokov derečih šumenje,…«.

 

Vsak samoglasnik za svoje občutje

Uporaba onomatopoije je pogosta in širša, kot se zdi – o slikanju z glasovi tako ne govorimo zgolj takrat, ko posnemamo glasove iz narave (npr. bum, hop, ha ha, mu, hov hov).

 

Kako bi lahko na primer zapisali zvok vode, ki vre?
Ali pa zvok ptice, ki zamahne s krili?

 

Učinek oziroma zvočni poudarek pa lahko ustvarjamo že s posebno uporabo črk v besedah, ki jih lahko tudi drugače naglasimo:

  • npr. strašán namesto strášen.

 

Vsak samoglasnik namreč zveni drugače in prav tako so različne njihove višine, naglašeni pa zvenijo dlje kot nenaglašeni.

  • Tako lahko z uporabo črke o pričaramo pridih žalosti (npr. joj, jok, otožnost, otopelost),
  • črko u najdemo v besedah, s katerimi poudarjamo neko tegobo (npr. uh, uf, hud, utrujen),
  • prekomerna uporaba črke i pa vzbuja neprijetne občutke, saj z njo lahko poudarimo tragičnost (vik in krik, kriza, histerija, kri). V besedi strašán namesto strášen, tudi močán namesto močen, pri čemer sta obe obliki rabe pravilni, le da je prva (strašán, močán) poetično zaznamovana in največkrat najde mesto v manj uradnih besedilih, sta ponavljajoča črka a in sprememba naglasnega mesta namenjena poudarjanju občutka nevarnosti, strahu,
  • medtem ko lahko s črko e v besedi ponazorimo nelagodje (npr. prevzeten, presenečen, nesrečen).

 

Kako zapisovati posnemanje glasov?

Z zapisovanjem onomatopej ali posnemovalnih besed v slovenščini nimamo posebnih težav, saj jih zapisujemo tako, kot jih tudi izgovarjamo:

  • kikiriki, ačih, hov hov, mu, bum, hura, aha, čof, bim bam ipd.

To so t. i. posnemovalni medmeti, za katere veljajo zgolj pravopisna priporočila.

Podvojene (ha ha, ku ku) lahko pišemo narazen, z uporabo vezaja (ha-ha, ku-ku) ali samostojno z uporabo vejice (ha, ha in ku, ku).

 

Posnemanje glasov v tujih jezikih

Več razmisleka velja uporabiti pri zapisovanju posnemovalnih besed v tujih jezikih.

 

Slovenci bomo ob uživanju pri hrani izjavili njam in besedo tako tudi zapisali, medtem ko angleško govoreči zapisujejo yum, Francozi pa miam.
Ob bolečini vzkliknemo au ali auč, kar bi po angleško lahko zapisali ouch, v francoščini pa vzklik bolečine ponazorimo z zapisom aïe.

 

Poljub ali klofuta?

Posnemovalne besede, ki se uporabljajo v določenem jeziku, pa glede na pripadnost posameznemu jezikovnemu sistemu lahko povzročijo tudi (prikupno) zmedo:

⇒ v angleščini medmet smack pripisujejo zvoku klofute, medtem ko ga Francozi uporabljajo za zapis zvoka poljuba – smack smack bi tako ustrezal slovenskemu cmok cmok.

Previdnost res ni nikoli odveč. wink

Vam je bil članek všeč?

Podobni članki