V tokratnem blogu se bomo ukvarjali z italijansko kulinariko. Prepričani smo, da prav vsi poznate pico. Pravi poznavalci trdijo, da ni prave pice margerite brez mocarele. In ko se dodobra najemo, bi si lahko privoščili še kapučino.
Se strinjate z zapisi hrane in pijače v zgornjem odstavku? Bi jih lahko zapisali še kako drugače? Morda v izvirni obliki?
Pa poglejmo:
- pica je pizza
- mocarela je mozzarella
- margerita je margherita
- kapučino je cappuccino
Zagotovo ste opazili, da so besede v prvem odstavku zapisane po slovensko - tako kot tudi sicer vse izposojene besede oz. sposojenke. Te besede zapisujemo fonetično in se ne oziramo na zapis v jeziku, iz katerega izvirajo.
Slovenskemu jeziku jih prilagodimo tudi pri izgovorjavi, pregibanju in skladnji. Sposojenke uvrščamo med prevzete besede. Tudi vsakdanje besede, kot so kultura, miting, vojna, džezva itd., so sposojenke.
Po definiciji so nasprotje teh besed avtohtone oziroma domače besede, ki pogosto predstavljajo še posebej trd oreh za prevajalce. Pomislimo samo na potico, kozolec ali matevž, ki v drugih jezikih nimajo vedno najboljših ustreznic.
Vseh izposojenih besed v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) seveda ne bomo našli. Najboljše bomo storili, če si bomo izbrali eno obliko zapisa (poslovenjeno ali tujo), se te oblike držali in obeh različic ne mešali med seboj.
P.S. Kaj pa latte macchiato? Ker je zapis tako poseben, priporočamo, da ga zapišete v izvirniku. Ali pa se raje odločite kar za belo kavo.
Vam je bil članek všeč?
Všeč mi je
30
Deli na Facebooku
Deli na Twitterju
Kopiraj povezavoPodobni članki
14. Julij 2017
Obstajajo tudi »vprašanja«, pri katerih končno ločilo ni vprašaj, ampak pika. Ker gre za povedi, ki so morda na prvi pogled res vi...
29. September 2017
Katrina povzročila najhujšo naravno katastrofo v ameriški zgodovini!
Irma na Floridi za seboj pustila najmanj 5 mrtvih!
Maria nada...
30.000 bralcev se ne more motiti
Komentarji
Ampak "latte macchiato" in
Ajvar v
Ampak "latte macchiato" in bela kava ni isto.
Ajvarjeva trditev drži.
Ugo v
Ajvarjeva trditev drži. Nekateri so pravilo o izposojenkah razumeli kot uveljavitev karadžićevega "piši kao govoriš" v Slovenštino. Kako se bo začudil Italijan, ki bo v istem ceniku videl "kapučino" in "latte machiatto" Osebno mislim, da je to, s temi karadžićevimi pravili, milostni strel Slovenščini. Tako, zdaj vsaka mona že zna pisat slovensko, čeprav je končal štiri razrede osnovne šole v Donjem Vakufu. Ubogi Bevk se obrača v grobu.
Ja, res je, bela kava in
Marjana v
Ja, res je, bela kava in latte macchiato nista eno in isto.Italijani so zelo ustvarjalni (kar se kave tiče) in latte macchiato je pravzaprav "omadeževano" mleko s kavo, posebnost tega napitka pa je, da se postreže v "plasteh", kar je še posebej privlačno za goste, na vrhu pa je še pena (kot pri kapučinu).
Je pa bela kava v slovenščini
Samo v
Je pa bela kava v slovenščini najbrž še najbližji približek za latte macchiato, če nam "afnanje" z italijanščino v notranjosti države začne presedati. :)
Ugova trditev je izjemno
La Rochefoucauld v
Ugova trditev je izjemno enostranska... delno so tujke poslovenjene, delno pa ne... Dejstvo, da nove sposojenke raje pišemo v izvirniku (ker niso še postale dovolj domače) samo znižuje nivo (in ne niveau) pismenosti govornikov slovenskega jezika, poleg tega pa prinaša dodatno zmedo (ali imamo managerje ali menadžerje npr.)... Par let nazaj sem naredil raziskavo med sodelavci (ki imajo vsi univerzitetno izobrazbo) in le 2 od 20ih je znalo pravilno napisati priimek pisca Rdeče Kapice (Perrault) ter quiche lorraine (francoska jed): na besede iz angleškega jezika smo dokaj navajeni in se dokaj dobro znajdemo, samo besede, ki se pišejo kot v izvirniku pa povzročajo precejšnje preglavice... And just for the record, "piši kao Å TO govoriš" ni Vukovo pravilo, ampak nemškega jezikoslovca (ali pač lingvista ali linguista :-D - tole je malo za hec) Adelunga - Vuk in Kopitar sta samo prevzela, enemu je uspelo upeljati in uveljaviti pravilo, drugemu pa ne... le zakaj?Osebno raje napišem poslovenjeno različico, če se le da oz. če pravopis to dopušča... Drugi problem, ki ga je treba izpostaviti je to, da besede, ki prihajajo iz jezikov, ki se pišejo z drugo pisavo vedno poslovenimo (npr. kitajske tajfune, tofuje, šarpeje, kungfuje...), imena pa prevzamemo kar iz angleščine (predsednik Kitajske je Hu Jintao, bere se pa Hu Džintao... in zakaj ga ne pišemo Hu Džintao?!? in zakaj je angleščina bolj merodajna kot slovenščina?!?)Slovenski pravopis potrebuje nujno ureditev pravil na tem področju...
@La Rochefoucauld: pravopisna
Bugo v
@La Rochefoucauld: pravopisna pravila so jasna, samo novinarjev se pač ne dotaknejo. Po takšnih "Hu Jintao(-)jih" pa lahko presodiš njihovo pismenost..
@Ugo: Mislim, da je v vsakem
Marjana v
@Ugo: Mislim, da je v vsakem primeru bolje zapisati kapučino (če že), ne pa capuccino ali cappucino ali kakršno koli že skropucalo, ker je pravzaprav prava italijanska različica caPPuCCino (torej z dvema p in dvema c).@La Rochefoucauld: se strinjam s tabo.
Kako bi pa "lepo" prevedli:
Marjan v
Kako bi pa "lepo" prevedli: "Coffee to go"
"Pojdi s kavo" :)
Tom v
"Pojdi s kavo" :)
En glavnih slovenskih
Marjana v
En glavnih slovenskih distributerjev goriva svojo "coffee to go" (ki je odlična, btw) promovira kar kot "kava na poti". Meni je ta različica kar všečna. Tukaj smo zdaj spet v tistem nekem obdobju čakanja, da vidimo, kateri izraz se bo "prijel".
Dragi Larošfoko, popolnoma se
ugo v
Dragi Larošfoko, popolnoma se strinjam s teboj.( sedaj se že poznava, torej pišem fonetično)Pravopis je izvor zmede, namesto končne odločitve. Gladina Slovenščine pada zaradi pravopisa, ki se prilagaja neznanju. Kdor je pred leti pisal perfektno, je danes skoraj nepismen. Po pravopisu je pravilen zapis za špargo, ki raste v območju rabe Slovenščine, izpeljan iz nemške besede. ( kjer, kolikor vem, šparga ne uspeva) Podobno je z biškotom, kjer je pravilo povzeto iz "spačene" Bavarščine, ki "B"-ja ne pozna. Podobno kot narečni "PIR" iz nemškega "BIER".O raznih vratih, ki so postala urata in podobno, ne bi izgubljal besed. Na kratko: Slovenski pravopis je za Slovence (mišljeno kot narod, ne državljanstvo) knjiga smešnic..........
Opažam tendenco, pa ne vem,
Jernej v
Opažam tendenco, pa ne vem, kaj naj si mislim:Še petnajst ali nekaj več let nazaj je bila normalno upoštevana značilnost slovenščine, po kateri se razlikuje od večine slovanskih jezikov - namreč, da se (z izjemo "stoletnih" udomačenih izrazov) izpisujejo besede, kot zapisane v originalu.Jazz je bil jazz, country country in pizza pizza. Tako kot v večini drugih jezikov ki jih poznam in ki se jih zapisuje v latinici.Tendenca zadnjih let gre v izraziti "Piši kao što govoriš" in nenadmoa so se pojavili didžeji, kantrij in džez, kar je slovenščini nekako tuje.Že uveljavljeni mednarodni pinjin zapis klitajskih imen (to NI angleščina, da ne bo pomote!) je iz Hong Qi nenadoma spet naredil Hungči.Če ta tendenca zastopa skrb za "čistost" slovenščine, je to po mojem skromnem mnenju najslabša možna pot. Sam vidim za dosego "neoporečnosti" slovenščine oz. primerne rabe tujk dva možna pristopa:1. zgledovanje po večini drugih evropskih jezikov, kjer se upošteva zapis kot v originalu. Že iz zapisa je jasno, da gre za tujko, ki jo je treba izgovarjati drugače in zato sam jezik na ta način ni "onesnažen" ("smet" vidiš že od daleč in jo kot tako obravnavaš). Celo v francoščoini se na tak način pojavljajo angleške besede in obratno, da ne omenjam "Gehen wir walken...", pa nobenega od teh in tudi bistveno manjših jezikov (denimo frizijščine) ni vzel vrag. Obratno, na ta način se celo do neke mere izpričuje odportost duha nekega naroda.2. zgledovanje po islandskem modelu, kjer se redno sestaja toliko in toliko modrecev, ki za vsak nov angleški izraz najdejo islandski ekvivalent. Še preden ljudje zapopadejo Twitter, je tu že Čivkač, če malo karikiram (ali pa zgoščenka, tipkovnica, zaslon itd) . Tako se krepi bogastvo besednega zaklada jezika in tujk v njem sploh ni.Osebno zagovarjam katerokoli rešitev od gornjih dveh, nikakor pa ne fonetičnega zapisa tujk, ki slovenščino dejansko "svinja" in degradira.Zapisi kot so pica, didžej, lajf, itd. izrazito izpostavljajo revščino duha - tako po eni strani naroda, ki očitno ne zna prebrati ničesar, kar ni ravno zapisano (ponavadi zelo približno) fonetično, po drugi strani pa jezika, ki očitno ne premore lastnih izrazov in jih je treba uvažati.
Hvala Jernej, delim tvoje
ugo v
Hvala Jernej, delim tvoje mnenje, čeprav ne bi znal tako lepo napisat.
Dodaj nov komentar